URS člen 22.. ODZ člen 1500. SPZ člen 10, 217, 217/2, 225. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2-4, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZTLR člen 54. ZZK-1 člen 16, 19.
služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave
Pozivanje sodišča k navajanju še dodatnih trditev glede načinov dostopa do zemljišč, katerih del je bila nekoč sporna parcela, pa bi preraslo že v preiskovalno vlogo sodišča, ki ga ZPP ne dovoljuje. Trditveno in dokazno breme namreč z materialno procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč je omiljeno in to le v primerih, ko stranka, ob zahtevani procesni skrbnosti, ne uspe udejaniti svojega trditvenega bremena. Za tak primer pa, ob znani materialno pravni podlagi (določbe o priposestvovanju), s katero bo sodišče okvalificiralo ugotovljena dejstva, ni šlo. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče zaradi neustrezne izvedbe materialnega procesnega vodstva kršilo pravico do izjave, ki bi prerasla v kršitev tožnikovih ustavnih pravic.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - laična pritožba - odsotnost z naroka
Pritožnik sam ni predlagal preložitve naroka, niti ni svojega izostanka opravičil, zato se v pritožbi ne more sklicevati na to, da sodišče naroka ni preložilo. Že sicer prepozen predlog za preložitev naroka je namreč vložila le prva toženka in ne pritožnik, vendar predlog za začetek postopka prisilne poravnave ne predstavlja opravičljivega razloga za preložitev naroka.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve zamudne sodbe - potek roka za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina
V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Ker toženka pisanja v 15 dneh ni dvignila, se v skladu z zakonsko domnevo šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15 dnevnega roka, torej dne 31. 8. 2024.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - nepopravljiva škoda - vključitev otroka v vrtec
Sodišče druge stopnje poudarja, da je potrebno pri izdajanju začasnih odredb v družinskih zadevah postopati previdno, saj predstavljajo izjemno pravno sredstvo, ki je namenjeno odpravi akutne ogroženosti otroka in tako ne zadošča, da je predlagana začasna ureditev v otrokovo korist, ampak mora biti nujna za preprečitev nepopravljive in nesorazmerno težko popravljive škode, ki bi otroku lahko nastala, če bi obstoječe stanje trajalo do pravnomočnosti končne odločitve.
Nasprotni udeleženec je bil tisti, ki se je pri otrokovi starosti štirih mesecih odselil cca 270. km vstran in je predlog da bi se sedaj tako otrok kot predlagateljica namestili v njegovem bivališču, neživljenjski in nerealen ter nedvomno potrjuje zaključke CSD, da nasprotni udeleženec svoje koristi postavlja pred koristi ml. otroka.
vlaganja v nepremičnino - višina vlaganj - vlaganje v solastno nepremičnino - obogatitev - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pritožba, po izvedencu ugotovljene višine vlaganj ne graja. Zanjo je sporno, kdo je vlaganja opravil in graja dokazno oceno izpodbijane sodbe, saj zatrjuje, da je vlaganja opravila druga toženka skupaj s pokojnim možem.
ZD člen 128, 163, 172, 172/2, 173, 173/3. ZPP člen 365, 365-1.
zapuščinski postopek - pritožba - prepozna pritožba - pritožba, vložena po izteku roka - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - upoštevanje nepravočasne pritožbe v zapuščinskem postopku - izboljšanje položaja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo
Sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče del zapustnikovega premoženja izroči državi na temelju 128. člena ZD, ima učinek ex tunc, zato se šteje, da je pritožnica postala lastnica v sklepu navedenega premoženja že v trenutku zapustnikove smrti. Prehod premoženja na Republiko Slovenijo po 128. členu ZD nastopi ex lege s trenutkom smrti zapustnika, sklep o tem prehodu pa je zgolj deklaratoren. Navedeno pomeni, da je Republika Slovenija s trenutkom smrti zapustnika postala lastnica njegovega premoženja, kolikor je bilo potrebno za omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete socialne pomoči (v konkretnem primeru do celotne vrednosti premoženja), in kolikor je tega premoženja bilo (ter v kakršnem stanju je bilo) v trenutku smrti zapustnika.
Četudi s prepozno pritožbo ne bi bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, ima pritožbeno sodišče na podlagi zakonskega pooblastila torej možnost, da tudi táko pritožbo zavrže kot prepozno. Take možnosti se bo poslužilo predvsem v primeru, ko ne le, da s vsebinskim obravnavanjem prepozne pritožbe ne bodo prizadete pravice drugih oseb, temveč tudi ni pričakovati kakršnega koli izboljšanja položaja pritožnika.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - predujem - doplačilo predujma - plačilo predujma
Ker je izvedbo dokaza z izvedencem predlagala predlagateljica, je sodišče prve stopnje po odmeri nagrade in stroškov za pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki presegajo že s strani predlagateljice plačan predujem, doplačilo predujma utemeljeno naložilo v plačilo predlagateljici (prvi odstavek 153. člena ZPP).
pogodba o zastavi nepremičnin - oznaka nepremičnine - napaka v zapisu parcelne številke - prepozen predlog - predlog za izločitev sodnika
Neutemeljena so pritožbena izvajanja glede presoje sodišča prve stopnje, da napačna parcelna številka oziroma napaka pri zapisu parcelne številke v zvezi z zastavljeno nepremičnino nima avtomatično za posledico neveljavnosti hipotekarne kreditne pogodbe.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 39, 44, 44/3.
sodna taksa
Sodno takso za vloženo izredno pravno sredstvo je potrebno plačati od vrednosti izpodbijanega dela odločbe. Ker se v našem primeru izpodbija odločba v celoti, je vrednost spora v postopku revizije enaka vrednosti spora, ki jo je tožeča stranka označila v tožbi.
Tožnici je moral le zagotoviti standard prebivanja, kot ob sklenitvi pogodbe. Zaradi višje sile (plaz) je bilo treba urediti začasno rešitev za bivanje tožnice in to je toženec s tem, ko ji je ponudil bivanje pri njih (E.), tudi skušal zagotoviti, a tožnica na ponudbo ni pristala. Toženec seveda tožnice ne more prisiliti v določeno (začasno) rešitev, po drugi strani pa na podlagi sklenjene pogodbe ni dolžan adaptirati sosednje hiše. Zaveza z dne 21. 9. 2017 ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, zato ne more biti del pogodbe (o preužitku), saj ne zmanjšuje obveznosti katere od pogodbenih strank, ampak gre za samostojno, novo obveznost, ki jo je prevzel toženec. Tožnica bi izpolnitev te lahko zahtevala z ustreznim zahtevkom, nikakor pa neizvršitev te zaveze ne more voditi do razveze pogodbe. Drugi odstavek 568. člena OZ določa, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba o preužitku razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Gre seveda za obveznosti iz pogodbe, ne pa druge obveznosti.
ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. URS člen 14. ZDSS-1 člen 74. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravilna uporaba odvetniške tarife
OT v 1. c točki tar. št. 16 OT sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1. b točko te tar. št. (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Uporaba te določbe bi omenila, da bi morala tožena stranka zaradi neuspeha v socialnem sporu samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec, povrniti višje stroške postopka. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem tudi za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga, šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/1, 6, 27, 27/1, 33, 42, 48, 48/1. ZBan-1 člen 253a, 261a. OZ člen 10. URS člen 26.
prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - nadaljevanje prekinjenega postopka - izključna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - stranska intervencija v pravdi
Če sodišče ni pristojno v primeru, ko bi Republika Slovenija v postopek vstopila kot stranski intervenient (in bi nanjo po določbi 42. člena ZPSVIKOB-1 s pravnomočnostjo sodbe prešla obveznost plačila odškodnine), po prvem odstavku 48. člena ZPSVIKOB-1 ne more biti pristojno niti takrat, ko je v zahtevku zajeta kot toženka.
Zatrjevana pravna podlaga se kljub omembi 10. člena OZ in 26. člena Ustave RS nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, zato za razmejevanje med zahtevki ni podlage.
sodni izstop družbenika - zakoniti zastopnik družbe - prokura - procesna sposobnost - upravičenje za zastopanje - zastopanje pred sodišči - podelitev pooblastila - stranska intervencija - konflikt interesov - družbena pogodba - izstop družbenika iz družbe - sodni izstop - prodaja poslovnega deleža - kogentna narava določb - porušeni odnosi med družbeniki - prenos poslovnega deleža - svobodna gospodarska pobuda - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prokura vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku, kot za zastopanje družbe pri podelitvi procesnega pooblastila. Prokurist ni zgolj pooblaščenec gospodarske družbe v smislu 86. člena ZPP, temveč je pravna narava prokure, ki je opredeljena v ZGD-1, podobna pravni naravi zakonitega zastopnika.
Sodni izstop je v zakonu urejen kogentno. Mogoč je le tedaj, če obstajajo utemeljeni razlogi. Zakon teh razlogov ne našteva taksativno, ampak navaja le nekaj primerov. Vsi ti kažejo na nezakonito ali nepošteno ravnanje drugih družbenikov in na njihovo krivdo. Taki primeri so res najbolj jasni, niso pa edini. Utemeljen razlog je tudi, da med družbeniki ne glede na krivo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo sodelovanja, ki je nujno po pogodbi.
Vsebino nedoločenega pravnega pojma "utemeljeni razlogi" je treba napolniti tako, da pravica do sodnega izstopa iz družbe ne obstaja zgolj teoretično, temveč se prilagaja konkretnim dejanskim okoliščinam. Za tožnico obstaja dejanska ovira za odsvojitev njenega poslovnega deleža, drug družbenik pa hkrati zavrača vse njene poskuse za rešitev nastale situacije. Tudi takšen položaj predstavlja oviro pri uresničitvi družbenikove pravice do prenosa poslovnega deleža, zato predstavlja utemeljen razlog za sodni izstop družbenice iz družbe.
Do kršitve pravil o zastopanju družbe bi prišlo, če bi toženo stranko v sporu zastopala tožnica. Slednja je bila sicer njena zakonita zastopnica, vendar pa je bil pri njej podan konflikt interesov z interesi tožene stranke (primerjaj 2. točka drugega odstavka 82. člena ZPP).
ZPP člen 163, 163/4. ZOdvT člen 3, 3/2, 14, 14/2, 19.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - izredna pravna sredstva - ustavna pritožba - nagrada za postopek - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - ena nagrada - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje mora sklep o višini stroškov izdati po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, in sicer ne glede na to, ali so bila v zadevi morebiti vložena izredna pravna sredstva ali ustavne pritožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določbe ZOdvT in toženi stranki priznalo samo eno nagrado za postopek, ker se je že nastala nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje vštela v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
Odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini po tem, ko je pritožbeno sodišče potrdilo vmesno sodbo, ne predstavlja ponovljenega postopka, ki bi skladno z 19. členom ZOdvT predstavljalo novo stopnjo.
Odškodninski zahtevek, ki ga je tožnik pred vložitvijo tožbe naslovil na toženko - delodajalca, in s tem v zvezi urgenca toženki, nista bila potrebna stroška za ta postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato te stroške nosi tožnik sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083448
OZ člen 807, 825, 825/1. ZPP člen 7, 7/1, 227, 227/5, 257.
pogodba o trgovskem zastopanju - agencijska pogodba - pridobitev pravice - plačilo provizije - višina vtoževane terjatve - trditveno breme stranke - sklepčnost zahtevka - opozorilo nasprotne stranke - dokaz z zaslišanjem - zaslišanje stranke
Obračun provizije na način, da se od zneska subvencije (ki so ga prejele stranke) odšteje "obračunani" znesek subvencije, ni v skladu z dogovorom pravdnih strank. Tožeča stranka ni pojasnila načina izračuna zneskov, ki izhajajo iz drugega stolpca z oznako "obračunan znesek subvencije". Iz tabele na prilogi A 8 pa (poleg stolpcev s količinami) izhajajo še stolpci z oznakami "dogovorjen RVC" po posameznih proizvodih ter "dogovorjen skupni zaslužek", vendar pa tožeča stranka tudi izračuna teh postavk ni pojasnila. Tožeča stranka ustreznih navedb ni podala, matematičnega preizkusa pa sama predložena tabela ne omogoča, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tožeča stranka je v tožbi zgolj na splošno navedla, da se tožena stranka dogovora o prodaji ni držala (glede višine prodajnih cen ter deleža prodanih mask Y), zato bi bila konkretna pojasnila glede načina obračuna bistvena.
Pritožnica v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da v sodbi ni povzelo vsebine dogovora o višini dogovorjene provizije. Tudi s to pritožbeno navedbo ne more uspeti, saj ugotovitev glede višine dogovorjene provizije po posameznih proizvodih ne zadošča za presojo višine vtoževane terjatve. Za utemeljitev slednje bi bilo treba podati obračun za vsako posamezno stranko, torej katera sredstva so ji bila prodana, za kakšno ceno, koliko je znašala razlika v ceni, koliko je tožeča stranka že dobila plačano ter kaj še terja od tožene stranke.
Tožeča stranka ni podala sklepčnih trditev, v katerih bi pojasnila svoj obračun vtoževanega zneska, čeprav jo je tožena stranka na to ves čas postopka opozarjala. Dokaz z zaslišanjem je namenjen dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju nepopolne trditvene podlage.
ZIZ člen 43. ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 200, 200/3. OZ člen 93.
zavrženje tožbe - predlog za zavarovanje - umik predloga - sklep o ustavitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - pravnomočno končana zadeva
Zmotno je stališče tožnika, da je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nična, zaradi česar v skladu s 93. členom OZ pravica do njenega uveljavljanja ni ugasnila, kljub poteku roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 in kljub izčrpanju pravnega varstva zoper to isto odpoved. Določbe OZ, na katere meri pritožba, urejajo le vprašanje ničnosti pogodb in ne enostranskih aktov, kakršen je odpoved pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi glede določbe tretjega odstavka 15. člena ZDR-1 o tem, da pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha. Sicer pa je, v kolikor delodajalec nezakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, taka odpoved praviloma izpodbojna in ne nična.
Pravilna je tudi odločitev o zavrženju tožbe glede zahtevka, da mora toženka umakniti ali preklicati izvršbo in tožniku vrniti zarubljena denarna sredstva. Zahtevek, ki ga tožnik postavlja v zvezi z izvršbo, ne more biti predmet individualnega delovnega spora (5. člen ZDSS-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da v zvezi z izvršbo tožnik nima pravovarstvenega interesa v individualnem delovnem sporu.
zavrženje revizije - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodišče prve stopnje je odločitev, da se revizija zavrže kot nedovoljena, sprejelo na podlagi stališča, da je 19. 9. 2024 tožnica vložila revizijo zoper sklep o zavrženju pravnega sredstva (predloga za obnovo postopka), ki pa ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
izdelava elaborata - materialni stroški - nagrada za pisno izdelano mnenje
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 3. 2024 izvedencu naložilo izdelavo geodetskega posnetka stanja z natančnim prikazom poteka parcelnih mej v naravi (npr. s prikazom robov zelenic oz. zasaditev, robnikov, dovoznih cest, zabojnikov za smeti, parkirnih mest, poti itd.), zato ni pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da sodišče izvedencu ni odredilo izdelave izvida. Izvedenec je naloženo nalogo opravil in 4. 9. 2024 predložil pisni izvid z geodetskim posnetkom, zato mu poleg povrnitve materialnih stroškov pripada tudi plačilo za pisno izdelavo izvida po prvem odstavku 40. člena Pravilnika v znesku 350 EUR.