Predpostavka pravnega interesa od tožnika zahteva izkaz, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožnik nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj.
Tožnica z vložitvijo ugotovitvene tožbe zasleduje cilj (morebitnega) prisilnega uveljavljanja plačila najemnine za obdobje, ko je toženka brez pravne podlage bivala v stanovanju (od dne 11. 2. 2024 do 1. 8. 2024), vendar bi tožnica isti cilj lahko dosegla z dajatveno tožbo, s katero bi zahtevala plačilo zaradi uporabe nepremičnine brez pravne podlage - uporabnino.
Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (2007) člen 6. ZPP člen 8, 236a, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 370, 370/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - strokovna napaka - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - neobstoj vzročne zveze - možnost uspeha pravnega sredstva - plačilo odškodnine - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - plačilo zavarovalnine - privolitev oškodovanca v nastanek škode - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje - neizvedba dokaza - predložitev pisne izjave priče
V pritožbenem postopku ni več spora o tem, da je prva toženka pri zastopanju tožnika v navedeni pravdni zadevi storila naslednji strokovni napaki: 1) glede odškodnine je namesto direktne revizije vložila predlog za dopustitev revizije, ki je bil zaradi nedopustnosti zavržen in 2) glede zavarovalnine je pri spremembi tožbe ta del zahtevka pomotoma izpustila iz tožbenega predloga (petita), zato sodišče o njem ni odločalo.
Objektivno odgovornost utemeljujejo le stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti, previdnosti in upoštevanju varnostnih navodil ni mogoče nadzorovati in ne odvrniti škode, ki iz njih izvira, pri čemer mora biti verjetnost nastanka (relativno velike) škode neobičajno povečana. Merilo za presojo nevarnosti je tako abstrakten primer, pri katerem je vse opravljeno tako, kot je treba, pa iz takšne, sicer koristne dejavnosti ali stvari vseeno izvira povečana nevarnost za nastanek škodne posledice. V primerih, ko stvar postane nevarna zaradi določenih okoliščin, ki jih gre pripisati opustitvi skrbnosti ali varstvenih pravil imetnika, se za podlago vzame (zgolj) krivdna odgovornost.
kredit v CHF - odmera sodne takse - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - ničnostni zahtevek - kondikcijski zahtevek - izbrisna tožba - prejudicialen učinek - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Ničnosti zahtevek je v razmerju do zahtevka iz naslova izbrisne tožbe in do kondikcijskega zahtevka prejudicialne (predhodne) narave. Od odločitve o ničnostnem zahtevku je odvisna odločitev o preostalih dveh zahtevkih. Skladno z večinsko in ustaljeno sodno prakso in tudi pravno teorijo vrednosti spornega predmeta za prejudicialni ničnostni zahtevek ni treba posebej opredeljevati. Posledično tega dela zahtevka tudi ni mogoče upoštevati v okviru vrednosti, od katere se odmerja sodna taksa.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravočasno navajanje dejstev
Pri odločanju o odpustu obveznosti sodišče po uradni dolžnosti ne ugotavlja, ali dolžnik s predlogom za odpust obveznosti zlorablja pravico do odpusta obveznosti (tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP). O tem odloča samo, če upnik ali upravitelj z ugovorom uveljavlja, da ni pogojev za odpust obveznosti, ker obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP (1. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP). V primeru, ko sodišče po poteku preizkusnega roka ugotovi, da ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen, mora pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti le, ali pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP).
Pritožnica v pritožbi sicer obširno opisuje dolžnikova ravnanja, s katerimi utemeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti in s tem obstoj ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Vendar bi dejstva, ki jih zatrjuje, utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljala pravočasno, to je, če bi pravočasno vložila ugovor proti odpustu obveznosti (1. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 404. členom ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bi v tem primeru izpodbijani sklep smelo izdati šele po pravnomočno zavrženem ali zavrnjenem ugovoru (2. točka prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP).
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZPP člen 8, 155, 155/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-18, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 353, 353/1, 358. ZPrCP člen 16, 33, 107, 107/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/3.
plačilo denarne odškodnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje njenih organov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - celovita dokazna ocena - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - protipravnost ravnanja - elementi odškodninske odgovornosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - protispisnost - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - običajna metoda dela - službena dolžnost - kvalificirana protipravnost - pravilna uporaba materialnega prava - sporna vrednost predmeta - odločitev o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - za odločanje relevantne okoliščine - skrbnost ravnanja
Odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo njen organ, v obravnavani zadevi policija, v zvezi z opravljanjem službe povzroči tretji osebi, je določena v 26. členu URS in v prvem odstavku 148. člena OZ.
V primeru ugotavljanja odgovornosti države za povzročeno škodo, ki bi jo naj pri opravljanju svojega dela storil državni organ, zlasti pri ugotavljanju protipravnosti njihovega ravnanja, je treba upoštevati naravo njihovega dela. Nosilci javne oblasti, kamor sodi tudi policija, so pri svojem delu strogo vezani na vsebino in domet javnopravnih pooblastil, ki so določena s pravnimi pravili, katerih namen je preprečevanje samovolje. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Zato mora biti za odgovornost države, ki jo povzročijo državni organi, podana kvalificirana protipravnost. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa tista kršitev oziroma napaka organa, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Pritožnik zmotno meni, da je s tem, ko je predložil druge dokaze, na toženko prevalil dokazno breme o morebitni nedobavi oziroma pomanjkljivi dobavi svojega naročila. Prvič zato, ker je (kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje), dokazno breme za te tožbene trditve na tožniku, saj je eden od elementov, ki njegov zahtevek utemeljujejo, tudi izkaz, da so bile vtoževane storitve dejansko opravljene oziroma blago dejansko dobavljeno. In drugič zato, ker s trditvijo, da zaračunanega blaga ni prejela, toženka uveljavlja tako imenovano negativno dejstvo, katerega dokazovanje je na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj takega dejstva, v tem primeru torej na tožniku.
Posledice dejstva, da tožnik zaradi časovne oddaljenosti ni mogel natančno pojasniti, katere po dnevu opredeljene pošiljke so se nanašale na posamezne postavke na vtoževanem računu, mora zato glede na povedano nositi tožnik. On je tisti, ki ima (dokazni) interes, da se sodišče prepriča o obstoju ali neobstoju dejstev, ki utemeljujejo njegov zahtevek. Zgolj izdana računa namreč ne dokazujeta, da je bila storitev opravljena ali blago dobavljeno.
ugovor procesnega pobotanja - pobotni ugovor v pravdi - v pobot uveljavljana terjatev - oblikovanje pobotnega ugovora - odmera sodne takse - čas nastanka taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - navedba vrednosti spornega predmeta - preračun tuje valute v domačo - višina terjatve - višina zahtevkov iz neupravičene obogatitve - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razveljavitev starega plačilnega naloga - napaka na plačilnem nalogu - napačno odmerjena taksa - sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - izdaja novega plačilnega naloga - sestavni del sklepa - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - kreditna pogodba v CHF - več ločenih pravdnih postopkov
Sodna taksa se odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve.
To, da je toženka pobotno terjatev opredelila v višini, višji od zahtevka tožnice, je stvar njene lastne volje, ki jo je sodišče dolžno upoštevati. Breme za to nosi sama. Vrednost terjatve, za katero toženka meni, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa.
Plačilo sodne takse je obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev zavezuje taksnega zavezanca, da jo plača v višini, določeni z ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 243, 319. OZ člen 180, 180/2.
povrnitev nepremoženjske škode - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoj pravice ali pravnega razmerja - pravno ali dejansko vprašanje - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj škode - ugotavljanje dejanskega stanja v sodnem postopku - ugotavljanje obstoja novih dejstev - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - dejanska podlaga sodbe - ni predhodno vprašanje - pravnomočnost izreka sodbe - res iudicata - civilno procesno pravo - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
Ni mogoče govoriti, da gre za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, tudi če se ta ista dejstva ugotavljajo v kakšnem drugem postopku.
Iz obrazložitve predloga za prekinitev postopka izhaja, da je bil ta podan predvsem z namenom pridobivanja izvedenskih mnenj iz postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da ugotavljanje dejanskega stanja s pomočjo sodnega izvedenca (243. člen ZPP) sodi v dejansko podlago sodne odločbe. Na to sodišče v drugem sodnem postopku ni vezano. Pridobivanje izvedenskih mnenj ne more biti podlaga za tovrstno prekinitev postopka, saj tudi dokazni razlogi ne predstavljajo predhodnega vprašanja.
določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - izselitev iz nepremičnine - uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Zahteva po določnosti tožbenega zahtevka izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP, po katerem mora tožnik v tožbi natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek, ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega sklepanja) jasno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
ZPP člen 76, 81, 81/1, 82, 82/1, 82/2, 82/2-4, 82/2-5, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-2, 207, 207/2, 208, 208/1. DZ člen 267, 268. ZD člen 131, 131/1. URS člen 23.
zavrženje tožbe - pogoji za zavrženje vloge - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - pozivni sklep - poziv stranki na popravo tožbe - možnost poprave - pridobitev uradnih podatkov - udeležba upnika v zapuščinskem postopku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni skrbnik zapuščine - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - postavitev skrbnika za poseben primer - pogoj za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - povabilo k prevzemu postopka - pravica do sodnega varstva
Upnik pri zapuščinskem sodišču ne more predlagati postavitve začasnega skrbnika zapuščine, ki bi bil upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen (prvi odstavek 131. člena ZD).
Ker niso bile izčrpane vse možnosti za popravo tožbe, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, pogojev za zavrženje tožbe ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086065
ZPP člen 8, 212. DZ člen 197, 197/1.
preživnina - znižanje preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - trditveno in dokazno breme - spremenjene okoliščine - sklepčnost zahtevka - zahtevek za znižanje preživnine
Konstitutivni del trditev vsakega predloga za znižanje preživnine je ne le prikaz sprememb na strani preživninskega zavezanca, temveč tudi na strani preživninskega upravičenca; da je sploh mogoče presoditi, ali je prišlo do kakšnih relevantnih sprememb, ki upravičujejo spremembo preživnine, je treba najprej ugotoviti, kakšne so bile zmožnosti preživninskega zavezanca in potrebe preživninskega upravičenca v trenutku določitve preživnine.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZPP člen 285.
pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - nastanek taksne obveznosti - sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - pravica do dostopa do sodišča - materialno procesno vodstvo
Vrednost terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere bi se v skladu s ZST-1, ki veže odmero na vrednost predmeta, to pa je v primeru pobotnega ugovora vrednost v pobot uveljavljane terjatve, odmerjala sodna taksa. Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00086641
ZPP člen 7, 105, 105/1, 106, 106/1, 212, 318, 338, 338/2. OZ člen 92, 569, 569/1, 570, 570/1, 574, 574/1.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - nezadostno število izvodov vloge - nevročitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - posojilna pogodba - glavnica in natekle obresti - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - ničnost pogodbe - razpravno načelo
Na podlagi prvega odstavka 105. člena ZPP je z vlogo mišljena tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave. Na podlagi prvega odstavka 106. člena ZPP se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranki, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. Ker tožena stranka kljub opozorilu ni ravnala skladno s citiranim zakonskim določilom, saj ni predložila zadostnega števila izvodov odgovora na tožbo in prilog, je sodišče njeno vlogo oziroma odgovor na tožbo pravilno zavrglo, s tem pa je bil izpolnjen tudi ta pogoj za izdajo zamudne sodbe.
Določba 92. člena OZ sodišču res nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar pa navedeno ne predstavlja izjeme od razpravnega načela v pravdnem postopku, kar pomeni, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudijo stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00085724
ZPP člen 17, 17/2. ZIZ člen 15. ZS člen 101, 101-2, 101-2(5), 103, 103/2. ZPOmK-2 člen 134, 134/3-2, 134/3-5.
predlog za izdajo začasne odredbe - navedbe v predlogu - izključna krajevna pristojnost - spor o pravicah intelektualne lastnine - nelojalna konkurenca
V obravnavani zadevi je navezava na krajevno izključno pristojnost po drugem odstavku 103. člena ZS v tem, da se upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na upravičenja iz intelektualne lastnine in z njimi utemeljuje obstoj nelojalne konkurence skozi dejanski stan tipskih primerov iz 2. in 5. alineje tretjega odstavka 134. člena ZPOmK-2.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 359.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačna odmera - ugovorni postopek - nastanek taksne obveznosti - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - jezikovna razlaga - vrednost predmeta spora - smiselna uporaba določb ZPP
Stališče zakonodajalca je jasno: smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pride v poštev le, kadar ZST-1 ne določa drugače. Smiselna uporaba določb ZPP je v primeru postopanja po določbi 34.a člena ZST-1 izključena. Ta določba namreč celostno ureja postopek ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ter postopek, ko sodišče po uradni dolžnosti ugotovi napake v izdanem plačilnem nalogu.
obnova pravdnega postopka - izredno pravno sredstvo - obnovitveni razlogi - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - drugačna odločitev - kriva izpovedba priče ali izvedenca - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Določbe 394. člena ZPP, po kateri je krivo pričanje razlog za obnovo le v primeru, da je bila oseba, ki naj bi krivo pričala, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, ni mogoče obiti s ponovnim zaslišanjem teh prič (s ponovno izvedbo že izvedenih dokazov).
nagrada in stroški začasnega zastopnika - stroški za prisotnost na narokih - poravnalni narok - glavna obravnava - sodna poravnava - zastopanje stranke - pravica do izjave
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prisotnost začasnega zastopnika tretje toženke na naroku 13. 12. 2024 ni bila potrebna. Začasni zastopnik ima v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika (prvi odstavek 82. člena ZPP). Vsa dejanja opravlja v imenu in za račun stranke. Vsaki stranki pa mora biti dana možnost, da v postopku brani svoje pravice in interese, pri čemer ji je prepuščena odločitev, ali bo to pravico izkoristila.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen pooblaščenca - začasna nezmožnost za delo - nepredvidljiv dogodek - organizacija dela - nadomeščanje odvetnika - podpis na vročilnici - nedovoljene pritožbene novote
Četudi je hospitalizacija nastopila dan kasneje, to je 9. 6. 2023, odvetniku ni moč očitati, da bi lahko že 8. 6. 2023 angažiral substituta, saj se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma in nepredvidljivo poslabšalo.
odmera sodne takse - kredit v CHF - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - količnik za odmero takse - taksna obveznost - delna sodba - končna sodba - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - napačno poimenovanje vloge
Ugotovitveni in dajatveni zahtevek sta v razmerju prejudicialnosti, zato vrednosti spornega predmeta za vmesni ugotovitveni zahtevek tožnikoma ni bilo treba posebej opredeliti - za kumulacijo vmesnega ugotovitvenega in dajatvenega zahtevka zadostuje navedba ene nediferencirane vrednosti spornega predmeta - vrednost dajatvenega zahtevka.
stroški postopka - stroški za izvedensko mnenje - več sodelujočih izvedencev
Sodna izvedenka je izkazala, da je potrebno v okoliščinah konkretnega primera priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije priznati tudi pritegnjeni sodni izvedenki MDPŠ. Prepričljivo in sprejemljivo je pojasnilo sodne izvedenke MDPŠ, da je zaradi obravnave povsem drugih vprašanj morala tudi sama, neodvisno od sodne izvedenke psihologinje, pregledati in proučiti zdravstveni karton.