odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - premoženje nezakonitega izvora - finančna preiskava - kataloško kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - celovita dokazna ocena - navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena - nedovoljena pritožbena novota - neprerekana dejstva - materialno trditveno in dokazno breme - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Tožencu je bila zasežena tudi gotovina tretjih oseb. Kljub skupnemu zasegu je ohranila samostojen položaj. Ker jo je mogoče ločiti od premoženja (denarnih sredstev), za katera toženec ni uspel dokazati zakonitega izvora, je odločitev, da se (zaseženo) premoženje tretjih oseb ne odvzame, sprejeta ob pravilni uporabi prvega in drugega odstavka 4. člena ZOPNI.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087985
ZCKR člen 6, 7, 7/2, 7/2-4, 7/2-5, 24. ZIZ člen 267, 272, 272/2, 272/2-2, 273.
varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - enotna sodna praksa - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sisbon
Pritožbenim navedbam o hipotetično neugodnih posledicah za tožečo stranko in o tveganju nastanka težko nadomestljive škode zaradi vnašanja podatkov v centralni kreditni register SISBON ni mogoče slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088762
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2. URS člen 33, 160, 160/1, 160/1-6. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 21, 21/1. ZVPot člen 1, 22, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
Če je ničen glavni pogodbeni pogoj, je v skladu z ustaljeno sodno prakso nična celotna pogodba. S pogodbo je bila dogovorjena obrestna mera iz 12-mesečnega LIBOR-ja in obrestne marže 1,45 % letno, kar pomeni, da je bila dogovorjena spremenljiva obrestna mera, saj se vrednost LIBOR-ja spreminja. Če bi za obrestno mero po ugotovitvi ničnosti valutne klavzule vzeli obrestno mero, kakršna je bila določena ob sklenitvi sporne pogodbe (skupna obrestna mera po pogodbi je 4,40 % letno), bi dogovorjeno spremenljivo obrestno mero spremenili v fiksno, to pa posega v pogodbena določila. Pogodba se tako ne bi izvajala brez ničnih določil, ampak z drugačnim obrestovanjem od dogovorjenega s pogodbo, kar pa seveda pomeni, da pogodba ne more obstati brez ničnega določila.
Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ali da bo ta nastala oziroma verjetnosti, da je bila pravica kršena ali da grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, ni podala ustreznih trditev in dokazov. Navedla je zgolj, da je že v tožbi pojasnila, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo, kar je sam izrecno priznal, in da je kršil obveznost varstva poslovne skrivnosti, za kar je predložila ustrezne dokaze, ter da se v izogib podvajanju navedb v celoti sklicuje na že navedeno. Takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji zgolj na pavšalnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s tožbo), oziroma ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežne tožbe, ki po mnenju tožnice utemeljujejo verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00087737
ZPP člen 70, 214, 214/1, 214/2, 244, 244/4, 246, 247, 252, 252/1, 254, 254/2. OZ člen 468, 468/1, 639, 639/3.
izdelava fasade - napake gradbenih del - pravočasno uveljavljanje napak - sanacija napak - odprava napak - obseg del - obstoj napak - pošteno sojenje - izvedba dokaza z izvedencem - zaslišanje izvedenca - vprašanja izvedencu - izločitev izvedenca - fotografije kot dokaz - neobrazložen ugovor - priznana dejstva - ogled - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - strokovni standardi
Namen vprašanj, ki jih je sodišče ob zaslišanju postavilo izvedencu, je bil odpraviti nejasnosti ter pomanjkljivosti pisno izdelanega mnenja, ne pa, kot zapiše toženka v pritožbi, "zapeljati" izvedenca k določenim odgovorom. Drugače kot s postavitvijo konkretnih vprašanj konkretnega odgovora ni mogoče dobiti, zato sodišču prve stopnje v tem pogledu ni mogoče očitati do toženke nepošteno vodenega postopka. Seveda pa podlage za to ne more pomeniti niti dejstvo, da dodatna pojasnila izvedenca niso bila v korist toženke.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je imelo opravljeno delo toženke napake in katere, primarno oprlo na dejstvo, da toženka navedbam tožnikov, v katerih sta napake konkretno opisala, jih podkrepila s fotografijami, opisala njihovo naravo in vzroke za nastanek, ni obrazloženo ugovarjala. Po drugem odstavku 214. člena ZPP se namreč dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.
Drži, da ogled (s strani toženke) izdelane fasade ni bil mogoč, saj je bila ta že pred vložitvijo tožbe sanirana. Drži posledično tudi to, da izvedenec napak ni mogel zaznati neposredno. Vendar pa to ne pomeni, da izvedenskega mnenja ni mogel ali smel podati. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zaslišanje izvedenca pokazalo, da je za izdelavo mnenja oziroma za odgovor na zastavljena vprašanja zadostovalo obsežno slikovno gradivo.
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti o ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila sanacija tako po obsegu kot stroškovno primerna in izvedena skladno s strokovnimi standardi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00087712
OZ člen 190. DZ člen 192. ZPP člen 443, 443/1, 454, 454/1.
neupravičena obogatitev - dvakratno plačilo dolga - preživnina za otroka - plačilo preživnine za otroka - polnoleten otrok - način plačila preživnine - sporazum o preživnini - narok v sporih majhne vrednosti
Oče je svojo obveznost izpolnil z nakazili preživnine neposredno polnoletnemu otroku. S tem je svojo obveznost veljavno izpolnil, zato poznejša izvršba za iste zneske, ki so bili nakazani na toženkin račun, odpira podlago za neupravičeno obogatitev.
preprečevanje nasilja v družini - postopek po ZPND - zavrnitev predloga - stroškovno breme - odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - upoštevanje vseh okoliščin primera - namen postopka - krivdno povzročeni stroški postopka - nepotrebni stroški - odmera pritožbenih stroškov
Med krivdno povzročene stroške po stališčih sodne prakse sodijo tudi stroški izjalovljenega postopka, ki za udeležence ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete in so bili torej stroški povzročeni po nepotrebnem.
Pravilo o uporabi prostega preudarka pri odločitvi o stroških postopka (je izjema od splošnega pravila, ki velja v nepravdnih postopkih in) omogoča tako upoštevanje okoliščin na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00087806
ZPP člen 76, 80, 81, 81/1, 81/5, 337, 337/1. ZGD-1 člen 679. ZIZ člen 15.
sposobnost biti stranka postopka - odprava pomanjkljivosti - poziv sodišča - odpravljiva procesna pomanjkljivost - zavrženje izvršilnega predloga - podružnica tuje pravne osebe - matična družba - pravna subjektiviteta - nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je upnik v predlogu za izvršbo kot dolžnika navedel podružnico tuje pravne osebe. Podružnica gospodarske družbe nima lastne pravne subjektivitete. Zato v sodnem postopku ne more nastopati samostojno, stranka je lahko le matična družba. Če je v vlogi kot stranka označena podružnica, gre za odpravljivo procesno pomanjkljivost. To pomeni, da mora v takem primeru sodišče postopati po zgoraj citiranem 81. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in vlagatelja pozvati k odpravi pomanjkljivosti.
zavrženje predloga za obnovo postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - vsebina vloge - napačno poimenovanje vloge - nepravilna vročitev sodnega pisanja - smrt pravdne stranke
V teoriji in v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, temveč predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči - povedano drugače, napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati (falsa nominatio non nocet).
OZ člen 179, 179/1. KZ-1 člen 158, 158/1. ZPP člen 14.
razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - kaznivo dejanje razžalitve - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - višina denarne odškodnine - negativna vrednostna sodba - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnik zaradi spornega pisanja utrpel dovolj intenzivno pravno priznano nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki upravičuje priznanje pravične denarne odškodnine. V dopisu mu namreč toženec očita storitev protipravnega dejanja, kar ima izrazito negativen pomen in izraža negativno vrednostno sodbo o tožniku, ki je po neprerekanih trditvah v lokalnem okolju spoštovana oseba, ki je v preteklosti zasedala družbeno odgovorne funkcije, je podjetnik, aktiven v lokalni politiki in v civilni iniciativi. Tudi v luči sicer nesporno slabih dolgoletnih odnosov med strankama je tak očitek brez dvoma povzročil konkretne negativne posledice v tožnikovi psihični sferi.
Obstoj predhodne obsodilne kazenske sodbe je odločilen le za presojo temelja (v smislu, ali je sodišče nanj vezano po 14. členu ZPP ali pa ga mora posebej ugotavljati v pravdnem postopku), medtem ko na samo višino odškodnine ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00087458
DZ člen 135, 183, 183/1, 189, 190. ZNP-1 člen 101.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - načelo otrokove koristi - skupno starševstvo - dolžnosti staršev - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - osebne lastnosti staršev - uživalec prepovedanih drog - dolžnost preživljanja otrok - odmera preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku - vsaka stranka krije svoje stroške
Uzakonjeno je načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev do otrok (135. člen DZ), ki pomeni, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - odgovornost za skrite napake - upravljanje skupnih delov stavbe - manjvrednost nepremičnin
Pri ureditvenih začasnih odredbah, pri katerih je predlog enak tožbenemu zahtevku,je treba upoštevati, da ne gre le za "matematični" izračun potencialnih posledic za vsako od strank. Večjo težo je treba dati položaju dolžnika, ki mora nekaj izpolniti, čeprav njegova obveznost še ni pravnomočno ugotovljena in čeprav ni izkazano, da upniku grozi težko nadomestljiva škoda. Le če so posledice v primeru neizdaje začasne odredbe za upnika bistveno bolj neugodne, kot bi bile posledice za dolžnika, če bi bila začasna odredba izdana, so izpolnjeni pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe po tretji alineji prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Drugačna razlaga bi pomenila, da so pogoji za izdajo začasne odredbe praktično vedno izpolnjeni.
prekoračitev trditvene podlage strank - fiksna pogodbena cena - dogovorjena cena - pravica do izjave - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Toženec je dogovor o fiksni ceni v trditvenem gradivu sicer postavil nižje od vrednosti, ki jo je nazadnje ugotovilo sodišče, in sicer pri 1.680 EUR + DDV, obenem pa se je skliceval na to, da je direktorja tožnice soočil s svojo absolutno finančno mejo 2.660 EUR. Te trditve so bile dovolj specifične, da so omogočile tožničino obrambo.
pravni interes za pritožbo - pravni interes dolžnika - izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - konkretna pravna korist - procesna predpostavka
Pravni interes za pritožbo ima stranka, ki zatrjuje, da je njena pritožba utemeljena, ker odločitev sodišča v njeno škodo odstopa od odločitve, ki jo je želela izposlovati. Zadošča, da stranka zgolj zatrjuje, da bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev o pritožbi prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Pravni interes za pritožbo ni isto kot utemeljenost pritožbe.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087608
ZPSVIKOB-1 člen 11, 12, 20, 48. ZBan-1 člen 350. URS člen 23. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZUstS člen 23, 23/1.
odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - predhodno vprašanje - zakonitost odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - odločba o izrednih ukrepih
Vprašanje, ali bi toženka z ukrepanjem proti predhodnim odredbam Banke Slovenije lahko preprečila izdajo Odločbe in nastalo škodo, lahko sodišče prve stopnje reši samo. Dejanske okoliščine, ki jih bo v zvezi s tem moralo ugotoviti, nimajo narave predhodnega vprašanja, ki bi utemeljevalo prekinitev postopka v smislu 1. odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.
ugotovitev lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - veriga prenosov - pritiklina - podstrešje - priposestvovanje - opravičljiva zmota - posredna posest - nepremičnina, izvzeta iz nacionalizacije - razlaga oporočiteljevega namena - prava pogodbena volja - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - celovita dokazna ocena - jezikovna razlaga
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je predmet izročilne pogodbe (in tudi kupoprodajne pogodbe), na katero se sklicuje tožnik, jasno opredeljen kot 5-sobno stanovanje v prvem nadstropju s pripadajočimi pritiklinami v izmeri 198,78 m2. Površina celotnega podstrešja meri 157,70 m2. Že iz splošnega, jezikovnega in življenjskega razumevanja pomena pritikline na podlagi te primerjave logično izhaja, da predmet pogodbe oz. pritiklina k stanovanju ni moglo biti celotno podstrešje. Tožnik neutemeljeno pritožbeno zamegljuje, da je potem nejasno, kako je lahko ravno na podlagi izročilne pogodbe pridobil podstrešni prostor št. 29, ko pa sodišče razlaga, da podstrešje v izročilno pogodbo ni bilo vključeno. Sodišče namreč v svoji obrazložitvi nikoli ni izključilo, da je del podstrešja zajet s pojmom pritiklin k dotičnemu stanovanju (kljub temu, da podstrešje samo v pogodbi ni izrecno omenjeno). Poleg tega več dokumentov potrjuje, da se je podstrešje v preteklosti uporabljalo in razdeljevalo po delih.
OZ člen 458. ZPP člen 229, 229/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za stvarne napake) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - dogovorjene lastnosti stvari - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - izvedena priča - osebna zaznava - predpravdno izvedensko mnenje - del trditvene podlage - pravica do izjave v postopku - dokazovanje pravno odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi izvedene priče se zaslišuje o konkretnih okoliščinah, ki so jih same zaznale. Zaradi svojega strokovnega znanja so v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo. Ne smejo pa prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, saj je slednje naloga izvedencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00089005
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1. ZIZ člen 11, 11/1, 15, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba - konkurenčna klavzula - varstvo poslovne skrivnosti - nesklepčnost predloga - obseg sodnega varstva - verjetno izkazan obstoj terjatve - dokazno breme - razpravno načelo - pavšalno navajanje - preprečitev uporabe sile - nastanek težko nadomestljive škode
Postopek za izdajo začasne odredbe je poseben in samostojen postopek. Zaradi tega ni odločilno, ali je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, temveč je pomembno, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
V aneksu k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi sta stranki določili prepoved opravljanja ali sodelovanja v dejavnosti, ki je oziroma bi lahko bila konkurenčna dejavnosti delodajalca in pri kateri bi toženec izkoriščal svoja poslovna znanja in zveze, ki jih je pridobil pri delu ali v zvezi z delom pri tožnici. Sodno varstvo je v predlogu za začasno odredbo nedopustno uveljavljano širše od dogovorjene prepovedi, saj tožnica zahteva, da toženec prekine in se do 5. 10. 2025 vzdrži sodelovanja pri opravljanju (vsakršne) dejavnosti družbe A., torej ne le sodelovanja pri opravljanju tožnici konkurenčne dejavnosti, pri katerem bi toženec izkoriščal pri njej pridobljena poslovna znanja in zveze.
Ker ni bil ugotovljen že obstoj pogoja iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetno izkazan obstoj terjatve oziroma da bo ta nastala), izvajanje dokazov v zvezi s predpostavko iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni bilo potrebno.
predlog za obnovo postopka - označena vrednost spornega predmeta - stroški postopka
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne vrednosti spornega predmeta. Tožnik je v predlogu za obnovo postopka izrecno predlagal, naj sodišče obnovi postopek le glede odločitve o nezastaranem delu plač in o odpravnini (ter posledično o stroških postopka). Skladno s tem predlogom je tudi izrecno opredelil, da vrednost spornega predmeta glede predloga za obnovo postopka znaša 60.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje bi zato moralo stroške, ki so nastali v postopku za obnovo, odmeriti od tako opredeljene vrednosti spornega predmeta, ne pa od celotne vrednosti vložene tožbe (121.773,02 EUR).
stroški postopka - obrazložena vloga - obrazložen dopis - urnina - pripombe na zapisnik o glavni obravnavi
Vloga z dne 17. 1. 2025, kot tudi vloga z dne 26. 3. 2025, predstavljata obrazloženo vlogo, podano med postopkom. Prva vloga je bila podana na zahtevo sodišča, pri čemer je tožnik obrazložil potek šolanja, kot tudi zaposlitve in pa zdravstvene težave. Priložil je tudi dodatne dokaze. V tem primeru gre sicer za enostavno vlogo, ki je bila posredovana na zahtevo sodišča, ki pa obsega vse, kar je potrebno, da se obravnava. V tem primeru nikakor ni mogoče šteti, da gre zgolj za obrazložen dopis po 3. točki tar. št. 43 OT. Tudi glede vloge z dne 26. 3. 2025 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila potrebna in ustrezno obrazložena.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je narok trajal več kot eno uro in je posledično priznalo 50 točk urnine za porabljeni čas med zastopanjem na naroku dne 20. 12. 2024. Skladno z drugim odstavkom 124. člena ZPP imajo stranke pravico prebrati zapisnik ali zahtevati naj se jim prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Pooblaščenec toženca je bil na naroku, vendar pa na podani zapisnik (glede začetka in konca naroka) ni podal nobenih pripomb.