elaborat ureditve meje - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - plačilo nagrade za opravljeno delo - izvedenina - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - računanje roka - zmanjšanje nagrade
Z izdelavo skice in elaborata je izvedenec zamujal 8 dni. Pritožbeno sodišče je zato za 8 % znižalo nagrado izvedencu, ki mu je bila sicer priznana za izdelavo skice in elaborata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00091615
ZPP člen 11, 11/1, 30, 30/1, 41, 41/2, 181, 181/3. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4.
dolgoročni kredit v CHF - vmesni ugotovitveni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - prejudicialnost vmesnega ugotovitvenega zahtevka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - zaslišanje priče - dokazovanje dejstev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe z dne 4. 2. 2008 v razmerju do denarnega zahtevka za plačilo 16.265,28 EUR predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP). Je torej prejudicialnega pomena. Zahtevka je mogoče obravnavati le skupaj, ne glede na isto(vrstno) oziroma različno dejansko ali pravno podlago. Odločitev sodišča prve stopnje, da iz svoje pristojnosti izvzame le odločanje o denarnem zahtevku, medtem ko kljub temu odloča o zatrjevani ničnosti kreditne pogodbe, iz katere denarni zahtevek izvira, je zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00092164
ZPP člen 318. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1. OZ člen 88, 92, 121, 239.
plačilo stroškov - parkiranje - uporaba parkirišča - dejavnost garažnih hiš - uporaba stvari brez plačila - dejanska uporaba stvari - neplačilo obveznosti - iztek časa najema - trajanje - dnevna evidenca - splošni pogodbeni pogoji - ničnost določbe splošnih pogojev - plačilo najemnine - kršitev pogodbe - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - izdaja zamudne sodbe - neizvedba predlaganega dokaza
Po splošnih pravilih OZ ima pogodbena stranka v primeru kršitve pravico zahtevati izpolnitev in povrnitev škode (239. člen). Razkorak med višino zahtevka, izračunanega na podlagi Splošnih pogojev (3.471 EUR), in višino toženčeve obveznosti, ki jo dolguje po sodbi in ki je ugotovljena ob upoštevanju splošnih pravil za kršitev pogodbe (273 EUR), utemeljuje sklepanje, da si je tožnica s Splošnimi pogoji izgovorila nesorazmerno visoko nadomestilo. Ob dejstvu, da gre za enostransko določen pogoj (pogodbeni stranki se o njem nista pogajali) in da vodi k znatno višji obveznosti potrošnika, kot bi jo imel po splošnih pravilih OZ, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določba Splošnih pogojev povzroča znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank in je zato nična.
spor majhne vrednosti - mandatna pogodba - odstop od pogodbe - hramba - stroški hrambe - prevzem - odklonitev prevzema - pristojbina - neupravičena obogatitev - stroški pravdnega postopka - predpravdni stroški
S tem, ko svojega motorja ni prevzela, je toženka pristala na ležarino, ki jo tožnica zaračunava za (prisilno) hrambo njenega vozila. Varstvo toženkinega ravnanja bi bilo namreč v tem primeru v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Slednje se od obeh udeležencev pogodbenega razmerja zahteva ne le v sklenitveni in izpolnitveni, pač pa v vseh fazah pogodbenega razmerja. Kot ugotovljeno zgoraj, za to, da bi morala tožnica, ki vozilo hrani proti svoji volji, z oddajanjem nepremičnin za hrambo vozil pa se sploh ne ukvarja, hraniti vozilo po običajnih cenah za najemnino, ni nobene podlage. Tožnici namreč hramba toženkinega motorja ni v interesu niti ga ni bila dolžna hraniti.
Oba poziva toženki sta povezana z vsebino tega spora in zato predstavljata strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00091670
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161.
začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - namen denarne kazni - pravica do družinskega življenja - preizkus sklepa
Ker je bilo z začasno odredbo odločeno, da se denarna kazen izreče tistemu od udeležencev, ki krši obveznost iz začasne odredbe, na podlagi izpodbijane odločitve, da "se izterja denarna kazen, izrečena s sklepom o začasni odredbi," ni moč ugotoviti, od katerega od udeležencev se denarna kazen izterja.
Postavljeni zahtevek je v zvezi s prvotnim zahtevkom in izvira iz istega zatrjevanega dogajanja med pravdnima strankama in temelji na istih dokaznih predlogih, zato je pritožbeno sodišče mnenja, da bo sporno razmerje med strankama z dovolitvijo spremembe tožbe razrešeno hitreje in z manj stroški, kot če bo moral tožnik vlagati novo tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00092122
ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9, 5/2-10, 81, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 243.
avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - pravica reproduciranja avtorskega dela - izvedensko mnenje - prepovedni zahtevek - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - dogovorjena cena - običajen avtorski honorar - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - primerna civilna kazen - huda malomarnost - zavrnitev dokaznega predloga
Če sta pravdni stranki že poslovno sodelovali glede podobnega izkoriščanja pravic, je takrat dogovorjeno plačilo najboljše merilo za ovrednotenje prikrajšanja pri nedovoljenem izkoriščanju. Res je, da pravdni stranki nista sklenili avtorske pogodbe, vendar je tekom njunega poslovnega sodelovanja tožnik očitno dopuščal, da toženka svoje poslovalnice opremlja z elementi, nad katerimi ima avtorsko pravico tožnik. Za to (ter za svoje siceršnje projektantske, nadzorne in koordinacijske storitve) je prejemal tudi plačilo, in sicer za vse skupaj v višini 10 % od vrednosti investicije v posamezno poslovalnico. V taki situaciji se primerne odškodnine ne določi po eni izmed metod za ugotavljanje običajnega honorarja, ampak je potrebno ugotoviti, kolikšen del dogovorjenega honorarja je oziroma bi predstavljalo nadomestilo za zakonito uporabo.
Eno izmed pomembnih meril pri določanju višine civilne kazni je tudi to, kako visok je avtorski honorar: če je ta manjši, bo utemeljeno višje povečanje, če je razmeroma velik, pa bo povišanje nižje. Ker je v obravnavani zadevi avtorski honorar za uporabo tožnikovih elementov v 12 poslovalnicah po vsej Sloveniji sorazmerno nizek, je ustrezno, da je civilna kazen izrečena ob upoštevanju zgornjega odstotka izrečenih civilnih kazni v primerljivih zadevah.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožnikova avtorska pravica kršena, bi moralo (brez ugotavljanja, ali obstoji nevarnost za ponovno kršitev avtorske pravice) izreči tudi prepoved izvajanja bodočih kršitev.
To, da tožnica nima namena odpraviti napake, bi sicer bilo pravno lahko odločilno (po 106. členu OZ, na katerega se pritožnica sklicuje, lahko namreč upnik odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, "če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil"). Vendar pa bi toženka za možnost uspeha s svojo pritožbo v njej morala tudi natančno pokazati, da je to zatrjevala že pred sodiščem prve stopnje (v kateri vlogi; na katerem naroku), pa da je bila glede tega preslišana.
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/2, 7, 7/1.
odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetnika - stroški postopka - vrednost spora - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - materialno sosporništvo - zastopanje več oseb - odgovor na tožbo
Toženki je v postopku res zastopal isti pooblaščenec, ki je zanju vložil enoten odgovor na tožbo, a to v konkretni zadevi ni vplivalo na višino njegove nagrade.
Zahtevki z istovrstno dejansko podlago kljub morebitnemu skupnemu obravnavanju ohranijo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Prvi odstavek 7. člena OT predvideva povišanje vrednosti storitve le v primeru materialnega sosporništva, ki v tej zadevi ni podano.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 49.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca - potni stroški - nestrinjanje z dokazno oceno
Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53. URS člen 19, 19/1, 51, 51/3. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - test sorazmernosti - paranoidna shizofrenija - nesporna dejstva
Nasprotni udeleženec je pred sprejemom povzročil prometno nesrečo, pri čemer je vozil pod vplivom opisane psihotične simptomatike in vplivom psihoaktivnih snovi (kokain in marihuana), kar vsekakor pomeni ogrožanje njegovega zdravja, življenja in premoženja ter tudi zdravja, življenja in premoženja drugih.
Ugotovljeni prometni nesreči nasprotuje pritožba, češ da ni nobenih dokazov, da je bil nasprotni udeleženec res njen povzročitelj. Ugotovljeno dejstvo izhaja že iz obvestila UPK, ga je pa potrdil tudi sam nasprotni udeleženec na naroku. Ker tudi njegov odvetnik do konca naroka ni nasprotoval opisanemu dejstvu, je sodišče pravilno štelo, da ni sporno. Na slednje kaže tudi to, da ob koncu naroka odvetnik ni imel nobenih pripomb in dokaznih predlogov.
Le na oddelku pod posebnim nadzorom je mogoče zagotoviti stalni nadzor, nadzorovano prejemanje terapije in spremljanje psihičnega stanja nasprotnega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00091931
ZIZ člen 15, 106, 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3, 343/4.
izvršba zaradi izterjave preživnine - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - utesnitev izvršbe - delna ustavitev izvršbe - procesna predpostavka - odločitev o stroških - pravni interes - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - zavrženje ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost pravnega sredstva
Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku.
Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091354
URS člen 2, 22, 23. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 7, 139, 142, 142/4, 212. ZPPreb-1 člen 5.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - osebno vročanje - fikcija vročitve - dejansko bivališče - prijavljeno prebivališče - pravica do enakega varstva pravic strank - pravica do izjave v postopku - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do informacije - trditveno in dokazno breme - načelo pravne države
Vročanje s fikcijo se v skladu z določbo 139. člena ZPP lahko opravi le na naslovu dejanskega bivališča. Trditveno in dokazno breme, da vročitev ni bila opravljena na naslovu dejanskega bivališča, sta na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vsaka razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti pomeni poseg v načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave RS. US RS je v zadevi U-I-279/08-0 poudarilo, da je ena od osrednjih razsežnosti človekove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS pravica stranke do kontradiktornega postopka oziroma do izjavljanja v postopku. Bistveni predpogoj za njeno učinkovito izvrševanje je pravica do informacije; stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Najpomembnejši procesni institut, namenjen vzpostavitvi stika sodišča s stranko in s tem udejanjenju strankine pravice do obveščenosti, pa je vročanje. Ugotovilo je tudi, da je vročitev pisanja na naslovu formalno prijavljenega bivališča, čeprav stranka tam dejansko ne prebiva, v neskladju z 22. členom Ustave. Pravilnost vročitve je torej ustavna kategorija in kot taka dolžniku zagotavlja enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Šele, če je bilo spoštovano enako varstvo pravic vseh strank, lahko govorimo o pravni državi.
ZPP člen 155, 155/1, 161, 161/1, 163, 163/4, 191, 191/3.
odmera pravdnih stroškov - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - naknadno sosporništvo na aktivni strani - potrebni stroški postopka - deljena odgovornost za plačilo pravdnih stroškov - deljena odgovornost - solidarna odgovornost
Kdor se pridruži tožbi, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. Že opravljena dejanja v postopku so mu lahko tako v korist, kot tudi v morebitno škodo. To pomeni, da mora tudi v primeru, ko s tožbenim zahtevkom ne uspe, nasprotni stranki povrniti tudi tiste stroške, ki so nastali, še preden se je pridružil prvotni tožnici.
Odločanje o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP poteka v dveh fazah, in sicer v končni odločbi o glavni stvari sodišče odloči o stroških postopka zgolj po podlagi, o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe. Slednji pomeni zgolj odmero stroškov oziroma njihov končni izračun, ki pa mora biti oblikovan tako, da ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00093192
ZPP-E člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 9, 35, 35/1, 42, 207, 208, 210, 210/2, 211, 211/2. OZ-UPB1 člen 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310.
sodni depozit - pravica do izjave - prodajna pogodba za nepremičnino - dolžniška zamuda - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo konktradiktornosti - pogoji za sodni depozit - postopek sodnega depozita - način izpolnitve obveznosti - položitev stvari pri sodišču
Sodišče prve stopnje je o predlogu predlagatelja za sodni depozit z izpodbijanim sklepom sicer res odločilo, brez da bi nasprotnemu udeležencu predhodno vročilo predlog z namenom, da se o njem izjavi. Glede na dikcijo 211. člena ZNP-11 pa zaradi navedenega ni zašlo v že zgoraj navedeno procesno kršitev.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2, 208. ZKP člen 508.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje zatajitve - pogojna obsodba - izbris iz kazenske evidence
Pogojna obsodba stečajnega dolžnika je bila ob poteku preizkusnega obdobja za odpust obveznosti v stečajnem postopku še vedno vpisana v kazenski evidenci. Ker rok za izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence še ni začel teči, do takrat tudi niso bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki jo je zakonodajalec vezal na pravnomočno obsodbo stečajnega dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju, ni izključena.
ZPP člen 155, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/3.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dedovanju - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - časovne meje pravnomočnosti - postopek osebnega stečaja - sklepčnost tožbe - neplačevitost dolžnika - potrebni stroški
Za presojo, ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe, je odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za njeno izdajo, to pa je bil trenutek, ko se je iztekel rok za odgovor na tožbo. Do takrat je imel namreč toženec še možnost odgovoriti na tožbo in navajati dejstva. Takrat so nastopili zamudni učinki opustitve vložitve odgovora, to pa je tudi trenutek, na katerega se navezujejo časovne meje pravnomočnosti sodb izdanih na podlagi 318. člena ZPP. Nepomembno je zato dejstvo, da je bila zamudna sodba izdana kasneje, to je v času, ko je bil zoper toženca že začet postopek osebnega stečaja.
Tožnik vse od leta 2008, kljub sproženemu izvršilnemu postopku, svoje terjatve v večjem delu ni uspel poplačati, kar nedvomno omogoča zaključek, da je tožnikov dolžnik neplačevit in njegovo premoženje za poplačilo terjatve ne zadošča; s tem, ko se je odpovedal dedovanju, pa je onemogočil njegovo povečanje.
sklep o pravdnih stroških - izvršljivost izreka odločbe - smrt stranke - pooblaščenec
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni izvršljiv, ker v njem ni navedena številka transakcijskega računa toženca.
OZ člen 49, 49/3. ZPP člen 287, 287/2, 338, 338/2.
prevara - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - odločilno dejstvo
V pritožbi neutemeljeno vztraja pri pravni relevantnosti morebitne goljufije za obstoj oziroma veljavnost pogodbenega razmerja med tožnico (kreditodajalko) in tožencem (kreditojemalcem). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prevara toženca s strani tretjih oseb – tudi če je podana – ne vpliva na dejstvo, da je kreditno pogodbo po veljavnem protokolu podpisal in obveznost prevzel toženec, kar je slednji tudi priznal.
Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi prevara s strani tretjih na veljavnost pogodbe vplivala le, če bi tožnica ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti (prim. tretji odstavek 49. člena Obligacijskega zakonika), česar pa toženec ni trdil.
ugovor sodne pristojnosti - arbitražna klavzula - ugovor arbitražnega sporazuma - ugovor nepristojnosti sodišča zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma - pravočasnost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Namen določbe, da je potrebno ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (in le izjemoma kasneje), je v tem, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Stranke postopka morajo zato sodišče čim prej seznaniti z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča, sodišče pa mora onemogočiti tudi vsako zlorabo pravic. Tak ugovor lahko dolžnik izjemoma uveljavlja pozneje kot v ugovoru le v primeru, če ob njegovi vložitvi terjatve ne bi že poznal ali mogel prepoznati.