Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov za odločitev, da se v obravnavani zadevi pogodbena kazen, dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo, lahko obračuna tudi za neizpolnitev pogodbe.
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona (80. člen ZPP). Sodišče mora odrediti prekinitev postopka, če se je (med drugim) začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki (prvi odstavek 206. člena ZPP). Postopku odvzema poslovne sposobnosti v smislu zgoraj navedenega člena v sedaj veljavnem ZNP-1 in DZ ustreza postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (primerjaj 295. člen DZ).
Tožeča stranka je z vlogo, ko je tožbeni zahtevek nazadnje povišala, tožbo spremenila. Obstoječi zahtevek je povečan. V takem primeru je treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, po katerem v primeru, če pravdno sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, zadevo pošlje, ko je toženec privolil v spremembo tožbe (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali morebiti ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe, glede katere privolitev toženca ni potrebna), pristojnemu, torej v konkretnem primeru okrožnemu sodišču. Ni mogoče torej uporabiti 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti v zvezi z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba tekom postopka spremenjena.
Tožena stranka s pritožbeno navedbo, da osebno ni prejela zadevne tožbe in poziva za podajo odgovora na tožbo, zgolj posplošeno zanika prejem sodne pošiljke, zato s to navedbo ne more izpodbiti v vročilnici potrjenega dejstva, da sta bila tožba in poziv za podajo odgovora na tožbo toženi stranki osebno vročena dne 8. 4. 2025.
V primeru pripoznave zahtevka sodišče prve stopnje ni ne dolžno ne upravičeno presojati sklepčnosti tožbe, pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa je izključen.
Trditveno in dokazno breme za utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in po višini je bilo na tožeči stranki. Tožena stranka je dolžna plačati dejansko nastale obratovalne stroške, ki se nanašajo na najete prostore. Ker sta bila nastanek in višina vtoževanih obratovalnih stroškov sporna, bi morala tožeča stranka postaviti ustrezne trditve in predložiti dokaze, s katerimi bi dokazala nastanek in višino posameznega vtoževanega stroška, kar vključuje tudi predložitev računov dobaviteljev. Tega bremena se tožeča stranka ne more razbremeniti s pritožbenimi navedbami, da gre zgolj za prefakturiranje stroškov, ki so bili tožeči stranki zaračunani s strani upravnika.
Nerelevantnost dokaza in nezadostna substanciranost dokaznega predloga predstavljata ustavno dopustne razloge za zavrnitev dokaznega predloga.