CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00079163
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 38. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1, 6, 7. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. URS člen 22, 33, 155. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/5. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1, 24/1-1. OZ-UPB1 člen 87, 88, 371, 372. ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/2-1. ZPP člen 181, 181/3, 358.
kreditna pogodba v CHF - tuja valuta - valutno tveganje - ničnost kreditne pogodbe - pravni interes - ugotovitvena tožba - pojasnilna dolžnost - lojalna razlaga nacionalnega prava - dobra vera - retroaktivnost - monetarni nominalizem - pravica do izjave - pravica do lastnine - zastaranje - nepoštenost pogodbenega določila - načelo vestnosti in poštenja
V nadaljevanju pritožba prav tako utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnika nimata pravnega interesa oziroma pravne koristi za uveljavljanje ničnosti sporne Kreditne pogodbe z dne 24. 9. 2008, ker je bila ta pred vložitvijo obravnavane tožbe že v celoti poplačana s Kreditno pogodbo z dne 22. 9. 2015.
teorija jajčne lupine - denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - padec po stopnicah - soprispevek - krivdna odgovornost
Po teoriji jajčne lupine mora odgovorna oseba oškodovancu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile. Osebne lastnosti in stanja oškodovanca torej niso pravno relevanten sovzrok, ki bi delno razbremenil odgovorno osebo.
SZ-1 člen 26. ZPP člen 180, 180/3, 443, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 7.
rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - načrt vzdrževanja - upravljanje večstanovanjske stavbe - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - odločanje po sodniku posamezniku
Pretirana formalnost glede oblike in vsebine načrta vzdrževanja ni na mestu in zanjo tudi ni podlage v zakonodaji.
Tožnica je podala trditve, da so bili z zadostno večino sprejeti akti, ki izražajo voljo stanovalcev, da se opravijo določena vzdrževalna dela in v ta namen poveča prispevek v rezervni sklad, kar vsebinsko pomeni sprejem načrta vzdrževanja v smislu 26. člena SZ-1.
Subjekt stroškovnega zahtevka je tudi stranski intervenient, ki je ob interpretaciji gornje določbe lahko le upravičenec, ne pa zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. Njegovo upravičenje do povrnitve stroškov od nasprotne stranke se ravna po enakih merilih kot veljajo za glavno stranko, ki se ji je pridružil. Če se torej postopek zaključi s sodno poravnavo, v kateri sta se pravdni stranki dogovorili, da vsaka krije svoje stroške postopka, kot je tudi konkretni primer, to velja tudi za stranskega intervenienta. Pritožnik torej ni upravičen zahtevati povrnitve stroškov od tožeče stranke. Prav tako mu le teh ni dolžna povrniti tožena stranka. Stranski intervenient v pravdo vstopi prostovoljno kot pomočnik glavne stranke, zato mora nositi tudi riziko izida postopka in do stranke, ki se ji je pridružil, nima nobenega zahtevka za povračilo stroškov.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - obligacija rezultata - pojasnilna dolžnost podjemnika - zavrnitev dokaznih predlogov - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Podjemnik ne odgovarja za to, da z rezultatom njegove storitve ni uresničen končni interes naročnika, če vzrok za neuresničitev končnega interesa naročnika izvira iz naročnikove sfere, podjemnik pa je pravilno izpolnil svojo pojasnilno obveznost.
Ob konkretiziranih navedbah tožeče stranke so se nasprotne navedbe tožene stranke izkazale za preveč pavšalne, izvajanje dokazov pa ni namenjeno dopolnjevanju oziroma konkretiziranju pomanjkljive trditvene podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00079298
ZPP člen 5, 87, 87/3, 213, 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - potek postopka - postavitev izvedenca - izvedensko mnenje - dokaz z izvedencem - pooblaščenec upravičen za zastopanje - Center za socialno delo (CSD) - postavitev skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - želje varovanca
Nasprotna udeleženka neutemeljeno navaja, da bi sodišče gotovo odločilo drugače, če sam sodni postopek ne bi trajal toliko časa ter, da je sodišče spregledalo želje nasprotne udeleženke in prvotno mnenje izvedenke. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je namreč sodišče upoštevalo še druge okoliščine. V skladu z 243. členom DZ sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in pod nadaljnjim pogojem, da je to v korist varovanca. V zadnji alineji 241. člena DZ pa je določeno, da skrbnik ne more biti oseba, od katere ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Sodišče je v luči teh določb pravilno presojalo, ali je B. B. primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika.
URS člen 22. ZPP člen 132a, 258, 258/2, 286b, 261, 261/2, 261/3, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - zaslišanje stranke - vabilo - nepristop stranke na narok
Očitek o kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljen. Tožnica je bila na narok dne 9. 4. 2024 pravilno vabljena, vendar na narok ni pristopila, svojega izostanka ni opravičila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaslišalo le zakonitega zastopnika toženke (drugi odstavek 258. člena ZPP), s čimer ni poseglo v tožničino pravico do izjave in pravico enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da so pritožbene navedbe v zvezi z vsemi očitanimi kršitvami pravil postopka neutemeljene tudi iz razloga, ker bi tožnica očitane kršitve morala uveljavljati takoj, najkasneje na naroku dne 9. 4. 2024, na katerega ni pristopila ne tožnica ne njen pooblaščenec, in ne šele v pritožbi (286.b člen ZPP).
ZPP člen 108, 108/5, 365, 365-2. ZDSS-1 člen 72, 73, 73/1.
poprava tožbe - rok za popravo tožbe - zavrženje tožbe
Določilo prvega odstavka 73. člena ZDSS-1 je jasno. Tožbi, ki je vložena zoper upravni akt, ki se izpodbija, mora biti priložen upravni akt v izvirniku ali overjenem predpisu. Ključna je ugotovitev sodišča, da tožnik v postavljenem roku ni ravnal, kot mu je bilo naloženo s sklepom z dne 7. 6. 2024. Ker je sodišče po poteku roka za popravo tožbe ugotovilo, da tožnik ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je v skladu s petim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku, tožbo zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00079180
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5, 34, 34/1, 269, 271, 271/1, 271/1-2, 271/2. URS člen 22, 23.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - neodplačna razpolaganja - obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev - insolventnost dolžnika - pogodba o odstopu terjatve
Za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika morajo biti izpolnjene ne samo predpostavke v zvezi z obdobjem izpodbojnosti in objektivnim ter subjektivnim pogojem izpodbojnosti, ampak tudi predpostavka, da je dolžnik opravil izpodbijano dejanje v času insolventnosti. Navedeno velja tudi za neodplačna razpolaganja, za katera je sicer v drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP določeno, da so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena (t.i. subjektivni pogoj insolventnosti). Stanje insolventnosti dolžnika je tako pogoj za izpodbojnost neodplačnega pravnega dejanja. Za izpodbojnost tovrstnega dejanja je brez pomena le okoliščina, ali je oseba, ki je prejela neodplačno izpolnitev, za obstoj insolventnosti dolžnika vedela ali bi morala vedeti.
ZPP člen 365, 365-2, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku, da ne gre za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja, ker je sodni izvedenec odgovoril na vprašanja, na katera bi moral odgovoriti že v izdelavi izvedenskega mnenja z dne 10. 10. 2023. Sodišče je v izpodbijanem sklepu v 4. točki obrazložitve pojasnilo, da je sodni izvedenec na poziv sodišča odgovoril na vprašanja, ki mu še niso bila zastavljena. Vprašanja so bila v sklepu o imenovanju sodnega izvedenca oblikovana izhajajoč iz splošne opredelitve spornega predmeta, pisno dopolnitev pa je sodišče terjalo, ker je tožnica v pripombah oblikovala specifična vprašanja, odgovorov na katera ni bilo mogoče pričakovati od sodnega izvedenca že na podlagi sklepa o imenovanju izvedenca. Argumentirano je pojasnilo sodišča, da ni mogoče pričakovati, da bi stranka morala in mogla vprašanja, ki so bila predmet pisne dopolnitve, oblikovati in sodišču posredovati že pred izdajo sklepa o postavitvi sodnega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00079251
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - švicarski franki (CHF) - pravo EU - načelo učinkovitosti prava EU - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe
S strani obeh strank zatrjevane okoliščine, zlasti ob upoštevanju obveznosti, ki jih pri predlogih za izrek začasnih ukrepov pred sodišča držav članic postavlja evropsko pravo (judikat SEU C-287/2022 Getin Noble Bank), omogočajo presojo obstoja pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki pa je sodišče prve stopnje ni opravilo. Drži sicer toženkino stališče, da sodna praksa v preteklosti ni bila enotna pri tem, ali je mogoče izposlovati začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve tudi ob pogoju iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, vendar je novejša sodna praksa, zlasti zaradi zahtev evropskega prava v potrošniških pogodbenih razmerjih, glede tega vprašanja v večjem delu poenotena in dopušča zavarovanje nedenarnih terjatev tudi ob tem pogoju.
vrnitev v prejšnje stanje - bolniška odsotnost - zakoniti zastopnik
Tudi če bi sodišče verjelo dolžniku, bi dokazal samo bolniško odsotnost zakonitega zastopnika v času vročanja sklepa o izvršbi s fikcijo, ne pa že kar takih okoliščin na njegovi strani, da ne bi bil zmožen vložiti pravočasnega ugovora. To terja več trditev, te v predlogu niso bile konkretizirane. Zgolj zato, ker je sklep o izvršbi prvo pisanje in ga dolžnik ni mogel pričakovati, še ne pomeni, da je avtomatično utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20.
sprememba stikov - pravica do izjave - zahteva za povračilo stroškov - stroški postopka - odvetniška tarifa - višina stroškov
Dejstvo, da sodišče prve stopnje postopek vodi (tudi) po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti izdaja začasne odredbe (kar je pravica in tudi dolžnost sodišča v vseh postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok), ne vpliva na pravico stranke, da se v postopku izjavlja. Ne le pravica, temveč tudi dolžnost matere (predlagateljice) je, da poskrbi za pravice in koristi svojega otroka, kar vključuje tudi ustrezno aktivno nastopanje v postopku, kjer se odloča o pravicah in koristih otroka.
pravnomočna sodna odločba - predlog za dopustitev revizije - poseben sklep o stroških
Tožena stranka odmere stroškov ne izpodbija, temveč je očitno vložila pritožbo iz razloga, ker se ne strinja s pravnomočno odločitvijo sodišča o sami vsebini spora. Pri tem posebej izpostavlja, da je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da sama vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na odločitev o povrnitvi stroškov postopka.2 Ključna je pravnomočna sodba in na podlagi te sodbe je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.
ZOdv člen 19, 42. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. Odvetniška tarifa (2015) člen 19.
stroški postopka - stroški pravdnega postopka - nagrada za zastopanje na naroku - pripravljalni narok - obvezna razlaga odvetniške tarife - odvetniška zbornica - nevezanost sodišča
Kot izhaja iz poenotene sodne prakse, posebnega določila o ločenem vrednotenju pripravljalnega naroka in glavne obravnave, ki se izvede neposredno po zaključku pripravljalnega naroka, Odvetniška tarifa ne vsebuje.
Sodišče ni dolžno upoštevati razlage Odvetniške tarife, kot jo je zavzela Odvetniška zbornica. Za sodišče bi bila zavezujoča, če bi bila takšna razlaga objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12, 12/2. ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 318/1-4, 353. ZDR-1 člen 56.
zamudna sodba - obvestilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - vročitev tožbe v odgovor - pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nesklepčnost tožbe - trditvena podlaga - posledice neodgovora na tožbo - fikcija priznanja dejstev - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker se zaradi pasivnosti toženke, ki na tožbo ni (pravočasno) odgovorila, štejejo tožbene trditve za resnične, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pri toženki ni bil zaposlen zaradi začasno povečanega obsega dela. Ker torej razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas glede na tožbene navedbe ni bil podan, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila ta sklenjena nezakonito. Zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas (56. členZDR-1). Utemeljenost tožbenega zahtevka torej izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - ugoditev predlogu - zamuda odvetnika na narok - upravičen vzrok za zamudo - ovire v cestnem prometu - parkiranje - dolžna skrbnost odvetnika - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - zamuda prekluzivnega roka - pravica do izjave v postopku - pravica do učinkovitega sodnega varstva - načelo sorazmernosti - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic
Institut vrnitve v prejšnje stanje je odraz ustavne pravice do izjave v postopku (22. člen Ustave RS), predviden za položaje, ko stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje iz upravičenega vzroka (prim. prvi odstavek 116. člena ZPP). Pravni red s tem blaži trdoto pravne posledice zamude prekluzivnih rokov, ki je v nezmožnosti oprave procesnega dejanja po poteku roka. Ker pa je pravda postopek strank z nasprotujočimi si interesi, mora sodišče vselej skrbno pretehtati, kateri pravici dati prednost: človekovi pravici do izjave stranke, ki je zamudila procesno dejanje, ali pa človekovi pravici nasprotne stranke do učinkovitega in hitrega sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Pri tem je dolžno upoštevati načelo sorazmernosti, skladno s katerim mora biti podano sorazmerje med prizadetostjo zaradi posega v pravico, in koristjo, ki jo ima zaradi posega nasprotna stranka. Načelno je sicer po stališču teorije in sodne prakse pri vrnitvi v prejšnje stanje potreben restriktiven pristop, upravičenost vzroka za zamudo se presoja po merilih krivde. Pravno pomembno je, ali je stranka (oziroma njen pooblaščenec) ravnala z dolžno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - predlog za izvršbo - litispendenca v izvršilnem postopku - negativna procesna predpostavka - zavrženje predloga za izvršbo
Litispendenca ali visečnost pravde je negativna procesna predpostavka za dopustnost tožbe (enako velja za predlog za izvršbo). Gre za absolutno procesno predpostavko, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Kadar sodišče ugotovi, da med strankami že teče prej začeta pravda (izvršba) o isti stvari, kasnejšo tožbo (predlog za izvršbo) zavrže.
Splošna presoja o obstoju litispendence kot procesne ovire temelji na kriteriju identitete spora: dva spora sta po uveljavljanem stališču sodne prakse identična, če sta podana subjektivna istovetnost in objektivna istovetnost. Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi, ki je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem teče pravda (izvršba), po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju tekoče pravde. Po določbi 15. člena ZIZ se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno, zato za presojo ali že poteka postopek ni pomemben le zahtevek, temveč tudi isti izvršilni naslov, izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Vse navedeno je v konkretnem primeru identično.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00078966
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 8, 23, 26. ZBPP člen 48, 48/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 365, 365-3. OZ člen 299. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 22, 22-2.
pravica do sodnega varstva - pravica do dostopa do sodišča - stroški postopka - odločitev o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč - vračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - zastaranje odškodninskega zahtevka - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
V skladu z določilom tretjega odstavka 48. člena ZBPP se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dobil. Ker tožnik v postopku z odškodninskim zahtevkom ni uspel, ni podlage za odločitev, s katero mu je sodišče naložilo povrnitev založenih stroškov iz naslova prejete brezplačne pomoči. Da bi se tožnikov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka toliko izboljšal, da glede na trenutni materialni položaj do te pomoči ne bi bil več upravičen in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, v postopku ni bilo izkazano.