prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem postopka
V primeru sklepa skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in o prevzemu premoženja edine družbenice ter javne objave sklepov v postopku izbrisa družbe ni potrebna še pogodba o cesiji in notifikacija dolžnika - tožene stranke.
Za izdajo izpodbijanega sklepa je zadoščala obrazložena vloga oziroma izjava nove tožeče stranke o vstopu v pravdo in prevzemu postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00076017
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2, 118/4-5. OZ člen 70, 70/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. EZ-1 člen 530, 530/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 63, 63/5.
gospodarski spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - skupno odjemno mesto - upravnik - pooblastila upravnika - zastopanje etažnih lastnikov - zavrnitev dokaznih predlogov
Brez pogodbene omejitve je upravnik upravičen zastopati etažne lastnike pri nastopanju v pravnoposlovnih razmerjih do tretjih oseb pri vseh poslih upravljanja, tako rednega kot izrednega, in na tem področju oblikuje voljo za zastopane etažne lastnike. Upravnik je zavezan upoštevati sklepe etažnih lastnikov, če so sprejeti z ustrezno večino oziroma soglasjem. Če sklep o določenem vprašanju ni sprejet, upravnik v okviru s pogodbo in z zakonom določenih pravic in dolžnosti samostojno izvaja upravljanje in oblikuje ter izjavlja voljo za etažne lastnike.
Pritožnica ne trdi, da je upravnik s sklenitvijo pogodbe o dobavi toplote ravnal v nasprotju s kakšno pogodbeno omejitvijo njegovih pooblastil, niti ne trdi, da je ravnal v nasprotju s kakšnim od sprejetih sklepov etažnih lastnikov, s čimer bi prekoračil svoja zakonsko ali pogodbeno določena pooblastila. Glede na predstavljeno materialnopravno izhodišče pa tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da solastniki skupnega odjemnega mesta niso na veljaven način sklenili pogodbe o dobavi toplote s tožečo stranko, ker tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, da je več kot 50 % lastnikov glede na deleže na skupnih delih glasovalo za sklenitev pogodbe o dobavi toplote s tožečo stranko.
ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/3, 13/4, 14a, 14a/3, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 105a, 108, 319, 319/2.
oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila - spremenjene okoliščine - nezmožnost plačila taks - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nekonkretizirane navedbe - poziv k dopolnitvi predloga - nesklepčen predlog za oprostitev - zavrnitev ali zavrženje predloga - izboljšanje pravnega položaja - pravilna odmera sodne takse - rok za plačilo sodne takse
Trditveno in dokazno breme za navedbe o spremembi okoliščin glede naknadne nezmožnosti plačila sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve. Le njemu samemu je znano, kaj konkretno se je po vložitvi prvega predloga za taksno oprostitev spremenilo glede njegovega dohodkovnega in premoženjskega stanja, da ne zmore plačati sodnih taks.
Ker se sodišče prve stopnje z materialnopravnim stališčem tožnice ni v celoti strinjalo, je bila po 285. členu ZPP njegova dolžnost, da tožečo stranko pozove k predložitvi dodatnih dokazov za ugotavljanje po njegovem mnenju odločilnih dejstev. Bistveno je, da je bila obema strankama dana možnosti izjave glede vseh izvedenih dokazov.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-9, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 1028.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - utemeljenost tožbenega zahtevka - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - regresna pravica poroka do dolžnika
V primeru izpolnjenih pogojev za izdajo zamudne sodbe tožnici navedb ni treba dokazati; presoja sodišča je omejena na vprašanje, ali dokazi, ki jih je vložila tožnica, ne nasprotujejo dejstvom, na katera tožnica opira tožbeni zahtevek.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - veljavnost izvršilnega naslova - sprememba izvršilnega naslova - dovoljenost izvršbe - pravica tretjega na predmetu izvršbe - pravni interes pri ugotovitveni tožbi
Vprašanje veljavnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče izvršba zoper dolžnika, v postopku na nedopustnost izvršbe ni predhodno vprašanje. Tožba na nedopustnost izvršbe je instrument za varstvo pravic tretjega na predmetu izvršbe, ki preprečujejo izvršbo. Z njo tretji izpodbija le dovoljenost izvršbe na tem predmetu, ne pa tudi obstoja terjatve iz izvršilnega naslova.
Vložen predlog za obnovo postopka v postopku priznanja tuje sodne odločbe kot izvršilnega naslova ne predstavlja razloga za prekinitev pravdnega postopka na nedopustnost izvršbe.
odmera stroškov postopka - priznani stroški postopka - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - potrebni stroški postopka - delna sprememba izpodbijanega sklepa
Za vlogo z dne 16. 12. 2021 je bilo toženki nepravilno priznanih 50 točk, saj toženka stroškov za to vlogo ni priglasila. Vloga z dne 7. 2. 2022 je bila nepotrebna, saj bi toženka dokazne predloge, ki jih podaja v tej vlogi, lahko predložila v prvi pripravljalni vlogi z dne 29. 1. 2022. Sodišče ji je tako neutemeljeno priznalo 50 točk. Vloga z dne 5. 5. 2022, ki jo je sodišče glede na vsebino štelo za kratek dopis, ni bila potrebna, saj se toženka v njej sklicuje na dokumente, ki jih je že vložila v spis, preostale krajše navedbe bi lahko podala na naroku dne 31. 8. 2022. Sodišče ji je zato nepravilno priznalo 50 točk. Pripravljalna vloga z dne 15. 7. 2022 ni bila potrebna, saj v njej toženka zgolj ponavlja svoje predhodne navedbe. Sodišče ji je zato nepravilno priznalo 225 točk.
Utemeljeno pritožba izpodbija tudi odločitev o priznanju nagrade za pregled prepisov zvočnih posnetkov narokov v skupni višini 450 točk. Navedena opravila skladno z ustaljeno sodno prakso ne predstavljajo samostojnih storitev, saj je nagrada za njih že vključena v nagradi za narok.
Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (149. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Ustaljeno stališče sodne prakse je, da zgolj z zanikanjem prejema pošiljke (dolžnica v pritožbi smiselno zatrjuje, da ji je bila pošiljka vročena dan kasneje), zakonske domneve o vročitvi iz prvega odstavka 224. člena ZPP ni mogoče izpodbiti.
Ker je dolžnica pritožbo po pošti priporočeno vložila po izteku pritožbenega roka, je njena pritožba prepozno in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ).
sprememba tožbe - smotrnost - ekonomičnost - dopustnost spremembe tožbe
Prvi odstavek 185. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glavno vodilo pri presoji, kdaj je to "smotrno", je načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), ki zahteva, da se, kadar je le mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo ter tako omogoči dokončna rešitev spora.
Prvo spremembo tožbe je sodišče dovolilo, ker je ocenilo, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, ponovno predlagane spremembe tožbe v vlogi z dne 21. 6. 2023 pa sodišče ni dovolilo. Dne 12. 12. 2023 je tožeča stranka ponovno predlagala spremembo tožbe v drugi točki tožbenega zahtevka, ki naj bi glasila: "Toženec je dolžan plačati družbi zavarovalnici B., naslov C., v roku 15 dni znesek 9.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. 12. 2019 dalje do plačila". Toženec v spremembo tožbe ni privolil, kot je razvidno iz vloge z dne 15. 1. 2024. Zato je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep z dne 6. 2. 2024, s katerim spremembe tožbe ni dovolilo. Ocenilo je, da sprememba tožbe ni smotrna za ureditev razmerja med pravdnima strankama, saj tožeča stranka v spremembi tožbe celo zahteva, da toženec plača 9.000,00 EUR z obrestmi zavarovalnici B., ki je v tem postopku stranski intervenient na strani toženca. Tožeča stranka je to storila po več kot štirih letih pravdanja, ko se je celo izkazalo, da je večino škode dobila povrnjene s strani zavarovalnice B. že pred vložitvijo tožbe oziroma pred prvim narokom za glavno obravnavo.
URS člen 22. ZPP člen 213, 215, 339, 339/2, 339/2-18, 339/2-14. ZDR-1 člen 6, 6/1, 89, 89/1, 89/1-1, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zaposlitev drugega delavca - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso bistveni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Ne velja pa obratno; sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga, s katerim stranka dokazuje nasprotno, kot je na podlagi izvedenih dokazov ugotovljeno. Prav za takšno situacijo gre v tej zadevi. Tožnica je s predlaganim in zavrnjenim predlogom dokazovala, da je toženka na novo zaposlovala za dela, ki jih je sama opravljala (njej pa podala odpoved iz poslovnega razloga), torej ravno nasprotno dejstvo, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo (štelo za dokazano).
ZPP člen 12, 213, 285, 313, 313/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 84, 84/1, 85, 85/1, 87, 87/2. ZDSS-1 člen 29. ZIZ člen 19.
trditveno in dokazno breme - manjkajoča trditvena podlaga - predlaganje dokazov - prekoračitev tožbenega zahtevka - paricijski rok - konkretiziranost tožbenega zahtevka - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - reintegracija - predlog za sodno razvezo - pisno opozorilo - materialno procesno vodstvo
Res je sicer, da se je toženka na predlagane dokaze "kot doslej" sklicevala tudi ob podaji nadaljnjih navedb, vendar pa to tudi po presoji sodišča druge stopnje ne more pomeniti, da je toženka za vse nadaljnje trditve, pod katere je navedla dokaz: "kot doslej", predlagala vse že predhodno predlagane dokaze, temveč lahko pomeni zgolj, da toženka nadaljnjih dokazov ne predlaga. Toženka je namreč v zvezi z opozorilom in trpinčenjem predlagala tudi nekatere priče in listinske dokaze, ki so se glede na podano trditveno podlago nanašali izključno na očitke v opozorilu, zato ni bilo mogoče sklepati, da toženka te iste dokaze "kot doslej" predlaga tudi za vse ostale trditve, ki jih je podala v nadaljevanju odgovora na tožbo in nadaljnjih vlogah, ko ni predlagala nobenih novih dokazov, temveč pod dokaz zgolj zapisala "kot doslej". Stališče toženke, da gre pri tem za uveljavljeno nomotehniko predlaganja dokazov, s čimer so zajeti vsi dokazi, predlagani s to vlogo in z vsemi predhodnimi vlogami stranke v spisu, ni pravilno. Res je, da je tak način predlaganja dokazov v spisih relativno pogost, vendar stranka, ki glede na podano trditveno podlago za njo hkrati določno ne predlaga ustreznih relevantnih dokazov, s tako "nomotehniko" tvega, da bodo katera od zatrjevanih dejstev ostala nedokazana. Vsaka stranka mora namreč v skladu z 212. členom ZPP navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
Glede na porazdelitev dokaznega bremena v materialnih predpisih (prvi odstavek 84. člena ZDR-1) in upoštevaje zastopanost obeh strank po kvalificiranih pooblaščencih (12. člen ZPP - argument a contrario) načelo materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP ne more iti tako daleč, da bi moralo sodišče za vsak sklop pravno relevantnih dejstev posebej (toženo) stranko pozivati na podajo relevantnih dokaznih predlogov, sploh če stranka ocenjuje, da "kot doslej" predlagani dokazi zadoščajo.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek v II. in III. točki izreka s tem, ko je v ta del izreka (da je toženka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter da je dolžna vzpostaviti delovno razmerje, jo prijaviti v obvezna zavarovanja in ji priznati pravice iz delovnega razmerja) samo dodalo tekst "v 8 dneh od vročitve sodbe". Taka opredelitev paricijskega roka je utemeljena na 29. členu ZDSS-1, v skladu s katerim lahko sodišče v sodbi, s katero naloži kakšno dajatev, določi osemdnevni rok za njeno izpolnitev.
Materialnopravno pravilen je prvostopni zaključek, da se lahko delavcu v odpovedi očitajo samo kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile storjene po prejemu pisnega opozorila, ne pa kršitve, ki so bile storjene pred tem. Ni pomembno, kdaj je toženka kot delodajalec izvedela za morebitne kršitve, temveč le, kdaj naj bi tožnik kršitve storil, kar izhaja že iz samega namena pisnega opozorila, ki je v varstvu delavca kot šibkejše stranke pogodbe o zaposlitvi, saj delodajalcu nalaga obveznosti, ki naj bi delavca varovale pred neutemeljenimi in prenagljenimi odpovedmi in mu zagotovile, da se lahko praviloma vnaprej seznani z možnostjo odpovedi in svoje nadaljnje ravnanje temu prilagodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076334
OZ člen 50, 50/2, 557, 557/1. ZPP člen 302, 302/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - neveljavnost pravnega posla - smrt preživljanca - oporočno dedovanje - aleatorna pogodba - nesorazmerje - izročitev premoženja - tveganje kot del pogodbene podlage - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - pravočasno uveljavljanje kršitev določb postopka - odločanje pred spremenjenim senatom
Pogodbo in razmerja med pridobljeno koristjo in prevzetimi obveznostmi je treba presojati glede na stanje, kakršno je bilo ob sklepanju pogodbe in ne za nazaj. Tveganja v trenutku sklenitve pogodbe ni bilo; prognoza je bila podana, izročevalec jo je poznal. Vse svoje premoženje je izročil vedoč, da nasprotne izpolnitve ne bo mogel sprejeti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je le navidezna, v resnici sta stranki sklenili darilno pogodbo.
Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke (medicine dela). Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so nepotrebni, neprimerni ali očitno nerelevantni. Dokazni predlog se lahko zavrne kot nepotreben, če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa če zatrjevano dejstvo sploh ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da dokazni predlog za postavitev izvedenca medicine dela (ki se je nanašal na tožnikovo zdravstveno zmožnost opravljanja dela s hidravličnimi kleščami) ni potreben, ker je tožnik pred poškodbo opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto talilec nemoteno skoraj 7 let, brez zdravstvenih pomislekov, in ko niti ob lastnem zaslišanju ni potrdil svojih navedb o svoji zdravstveni nezmožnosti oziroma ji ni oporekal, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga tožnika v tej smeri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00075223
ZST-1 člen 31, 31/1, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/2. ZFPPIPP člen 300, 300/1.
ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - ugotovitveni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevki - vrednost spornega predmeta - ekonomski interes - korekturna dolžnost - poplačilo terjatve v stečajnem postopku
Zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Ustavno skladna razlaga te določbe dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožnik zasleduje s posamezno tožbo.
Pri tožbi na ugotovitev obstoja prerekane terjatve je treba upoštevati obseg tožnikovega pričakovanega poplačila iz stečajne mase. Tožničino poplačilo v stečajnem postopku nad prvo toženko je odvisno od višine razpoložljivih sredstev razdelitvene mase ter sorazmernega poplačila drugih prijavljenih in priznanih terjatev preostalih stečajnih upnikov. Zato vrednost ugotovitve terjatve ne more pomeniti realnega ekonomskega ekvivalenta njenega zneska. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je namreč v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora.
Prilivi na TRR, ki jih predlagatelj prejema v pretežno podobnih zneskih in v enakih časovnih obdobjih (enkrat mesečno), so periodični dohodki (tretji odstavek 21. člena ZSVarPre) in ne občasni, neperiodični dohodki, za katere je značilno, da jih je upravičenec prejel samo enkrat (in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela; četrti odstavek 23. člena ZSVarPre). Sodišče prve stopnje jih je zato pri izračunu lastnega dohodka predlagatelja pravilno upoštevalo v celoti kot redne, periodične dohodke.
Seveda se tudi pri fizičnih oseba presoja njihov celotni materialni položaj, torej tudi premoženje, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Ker pa lastni dohodek drugega toženca presega dohodkovni cenzus za oprostitev plačila sodne takse, do nje, ne glede na to, da nima premoženja, ni upravičen.
Postopek se nadaljuje, ko je predhodno vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali, ko sodišče samo spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. To pomeni, da lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni. Glede na navedeno nima prav pritožnik, ko navede, da je od tega, ali je tožnik resnično predlagal nadaljevanje postopka, odvisno nadaljevanje postopka, saj o nadaljevanju lahko sodišče odloči tudi brez predloga stranke.
Bistveno (ne pa tudi edino odločilno) pri odločanju o nadaljevanju postopka v primeru prekinitve zaradi rešitve predhodnega vprašanja je, da je bilo predhodno vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno in ni več ovir za nadaljevanje postopka.
predlog za izločitev sodnika - izločitveni razlog - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja - prepis zvočnega posnetka - odprava nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka
Podpis prepisa zvočnega posnetka s strani sodnika potrjuje veljavnost zapisnika, ne odvzema pa stranki pravice do ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. Tako kot vsako zapisano besedilo lahko tudi prepis zvočnega posnetka vsebuje jezikovne, pravopisne, slogovne napake, lahko tudi pomenske napake. Same po sebi so to zgolj napake v prepisu zvočnega zapisa, ki jih je mogoče odpraviti v postopku s pravnimi sredstvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00077995
SPZ člen 106, 115.
upravnik - kondikcijski zahtevek - dogovor o kritju stroškov - procesni pobotni ugovor - povrnitev - obvezna razlaga odvetniške tarife
Dosežen je bil dogovor oziroma zaveza toženke, da bo stroške energetske sanacije krila v določeni višini. Zato je v konkretni pravdi pravno nerelevantno, če njen solastniški delež v stavbi morebiti ni pravilen oziroma če so površine njenih poslovnih prostorov v tej stavbi mogoče manjše. Že na opisani pravni podlagi je pravilna končna presoja sodišča prve stopnje o tožbenem zahtevku, medtem ko sam izračun višine zahtevka ni pritožbeno problematiziran.
Procesni pobotni ugovor toženke je bil zavrnjen iz razloga nevzajemnosti terjatev in te (pravilne) odločitve toženka s pritožbo konkretno ne izpodbija.
Po drugem odstavku 14. člena OT je sicer predpisana "uporaba" OT, vendar sodišča niso dolžna upoštevati obvezne razlage OT s strani OZS. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki je presegel okvir javnega pooblastila (op. OT je podzakonski akt, izdan na podlagi javnega pooblastila), zato razlage OT, ki jo sprejme OZS, sodišče ni dolžno upoštevati. Nenazadnje sodišča niso vezana niti na obvezne (avtentične) razlage zakonov, kaj šele na obvezne razlage podzakonskih predpisov (op. 125. člen Ustave Republike Slovenije določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in vezani samo na Ustavo in zakon).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076967
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2. ZST-1D člen 48. ZPP člen 183, 183/1, 286, 286/1, 319, 319/3. OZ člen 311.
neplačilo najemnine - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - vlaganja v poslovni prostor - dogovor o pobotu - procesni ugovor pobota - nastanek taksne obveznosti - sprememba ZST-1 - nastanek taksne obveznosti za ugovor - ugovor zaradi pobota - ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja - ugovor pobota - materialnopravni pobot - materialnopravni ugovor ugasle pravice - procesni pobot - vsebina sodbenega izreka pri pobotu - dolžnost plačila ustrezne sodne takse
Taksna obveznost v pravdnem postopku nastane zaradi opravljenega določenega procesnega dejanja, ki sodišču nalaga določeno delo. Tožena stranka mora za nasprotno tožbo plačati sodno takso. Ker gre pri ugovoru zaradi pobotanja za smiselno enako procesno dejanje, ki od sodišča zahteva dodatno delo in o tem odločanje v izreku sodbe, je zakonodajalec (na novo) smiselno enako predvidel, da se posebna sodna taksa odmeri tudi za vložen ugovor zaradi pobota.
Ob pomanjkljivih listinskih dokazih zgolj izpovedba zakonitega zastopnika, ki naj bi na roke plačal 100.000,00 EUR gotovine izvajalcu, posojila pa kot zakoniti zastopnik ni zavedel v bilancah tožnice, čeprav bi to moral storiti, ni primeren dokaz, posebno še ob nezadostni substanciranosti dokaznega predloga za zaslišanje glede vira (relativno visokega) denarnega zneska.
S predlagano spremembo v Predlogu ZFPPIPP-H se glede na z novelo ZFPPIPP-E spremenjeni 268. člen odpravlja redakcijska nedoslednost. Z navedeno novelo je bil namreč vsebinsko spremenjen četrti odstavek 268. člena tako, da mora v primeru, če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku navedenega člena ne preneha v celoti, druga pogodbena stranka terjatev za plačilo razlike prijaviti v stečajnem postopku in se ta terjatev plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Glede na spremenjeno pravilo o plačilu razlike, če terjatev po opravljenem pobotu le delno preneha, je določba 3. točke tretjega odstavka 355. člena, ki določa plačilo razlike po četrtem odstavku 268. člena po pravilih za plačilo občasnih stroškov, neustrezna oziroma nepotrebna glede na izrecno zapisano drugačno ureditev poplačila v samem četrtem odstavku 268. člena ZFPPIPP.
Pritožnica pravilno opozarja, da je ves čas postopka vse zahtevke utemeljevala na isti dejanski podlagi oz. na podlagi istega historičnega dogodka, saj je (po delnem umiku tožbe glede izločitvene pravice) ves čas uveljavljala povrnitev vlaganj na nepremičnini v višini 100.000,00 EUR spp. Prav ima tudi, da je v denarnem dajatvenem zahtevku inkorporiran tudi ugotovitveni zahtevek. Sodišče prve stopnje je spregledalo navidezno kumulacijo zahtevkov, ki jih je uveljavljala tožeča stranka tekom postopka. V takem primeru mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljene dejanske okoliščine.