CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00083656
SZ-1 člen 104, 110, 110/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku - določitev najemnika neprofitnega stanovanja - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - primerno stanovanje - potrebe otroka - skupno skrbništvo - selitev na drugo lokacijo - službeno stanovanje - dohodki - plačilo stanovanjskih stroškov - plačilo najemnine - subvencionirana najemnina - neizveden dokaz - oprava poizvedb
Odločilno težo pri določitvi najemnika je treba v konkretnem primeru dati okoliščini, da ima trenutno predlagateljica rešen stanovanjski problem, nasprotni udeleženec pa v spornem stanovanju živi in drugega primernega stanovanja za bivanje nima na voljo. Dohodki obeh udeležencev in možnost pridobitve subvencije najemnine se izkažejo za neodločilne okoliščine. Enako velja za zatrjevano navezanost predlagateljice na lokacijo neprofitnega stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00084552
ZPP člen 7, 212, 313, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10. OZ člen 131, 178, 179, 299, 299/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - pravica do svobode izražanja - svoboda političnega izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - javna oseba - politik - javna razprava - kontekst podanih izjav - objektivna žaljivost - žaljiva vrednostna sodba - namen zaničevanja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - očitek protispisnosti
Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji na zaključku, da je toženec z oznako "fašist" uveljavljal svojo svobodo izražanja v dopustnih okvirjih, ter da zato ni podana protipravnost kot bistven element odškodninskega delikta.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - odvetniški stroški - vrednost spornega predmeta - višina nagrade odvetnika - odgovor na tožbo
Neutemeljen je očitek, da je šlo pri pri strošku za sestavo odgovora na tožbo, ki je bil priznan tožencema, za nepotreben strošek. Dejstvo je, da je sodišče vročalo tožencema tožbo, na katero sta imela z zakonom predpisano pravico odgovoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00084062
ZFPPIPP člen 361, 373, 383. ZIZ člen 197, 198. ZPP člen 289b.
izvršba - stečaj - delno poplačilo terjatve - upoštevanje delnega plačila - utesnitev zahtevka - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - končna razdelitev - prijava terjatve - prijava terjatve za obresti - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Vsa delna plačila so temeljila na sodnih sklepih - zoper vsakega od teh je imel tožnik v postopku (izvršilnem ali stečajnem) na voljo pravno sredstvo. Morebitna nestrinjanja z zneski poplačil bi tožnik tako lahko uveljavljal že bodisi v izvršbi bodisi v stečaju, a pritožbe (ugovora) ni vložil.
Glede sklepa o utesnitvi, glede katerega pritožba navaja, da bi bil izdan v stečaju, če bi tožena stranka obvestila o prejetem plačilu iz izvršbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v stečajnem postopku takega sklepa sodišče v nasprotju z izvršilnim postopkom ne izda, ampak se morebitna delna plačila upoštevajo pri končni delitvi. Kot je razvidno iz spisa in e-korespondence med stečajno upraviteljico in toženo stranko, je bil očitno to tudi razlog, da se je stečajna upraviteljica obrnila na toženo stranko (stečajnega upnika), da posreduje izračun odprte terjatve.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje
Pritožbeno ni prerekana ugotovitev, da je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje prodajne pogodbe, kar je nadaljnja predpostavka domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba pravočasno vložena. Zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izrekati o ugovornih navedbah glede utemeljenosti izpodbojne tožbe, saj v ničemer ne vplivajo na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizija - zavrženje revizije
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki jo zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži le državno tožilstvo (prvi odstavek 385. člena ZPP). V konkretnem primeru je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil toženec osebno. Ker toženec te pravice nima, je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Odločitev o zavrženju revizije je pravilna že iz razloga, ker v sporih majhne vrednosti, kot je predmetni, po izrecni določbi osmega odstavka 458. člena ZPP revizija ni dovoljena.
Ugotovitev tožničine terjatve do toženke in hkratna zavrnitev tožbenega zahtevka glede terjatve, za katero se ne ve, čigava je; opravljeni procesni pobot toženkinih terjatev (zoper tožnico) in izrek, da mora toženka plačati tožnici, so gledano skupaj nerazumljiv izrek, ki je v medsebojnem nasprotju. Hkrati iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da so bile vtoževane terjatve cedirane stranski intervenientki, kar pomeni, kot pravilno izpostavljata tožnica in stranska intervenienkta, da je imetnica vtoževanih terjatev stranska intervenientka in ne tožnica. Predmetno izraža nasprotje izreka z razlogi sodbe, ki so hkrati tudi v medsebojnem nasprotju, saj npr. 35. točka obrazložitve zopet ugotavlja obstoj terjatev tožnice do toženke in (v isti sapi) pojasnjuje zavrnitev zahtevka za plačilo terjatve v višini 1.000.000,00 EUR s pripadki. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo procesni pobot med medsebojnimi terjatvami pravdnih strank, nato pa naložilo toženki plačilo razlike, ki ga mora izplačati stranski intervenientki. Predmetne okoliščine niso takšne, da bi jih bilo preprosto mogoče opredeliti kot očitne pomote, kot se zavzema toženka, ampak pomenijo obstoj očitane kršitve.
ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 42, 42/2.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški - kriteriji za oceno zahtevnosti - cenitev vrednosti nepremičnine - dodatna vprašanja izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja - zahtevnost mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi izvedenca, da izvedencu niso bili naloženi le pregled spisa s prilogami, oprava ogleda in cenitev sporne nepremičnine pred in po razpadu zakonske zveze, ampak mu je sodišče prve stopnje naložilo, da opravi ogled po posebnimi pogoji in mu postavilo tudi več kompleksnih vprašanj. Gre za izvedencu v okviru opredeljene naloge izdelave izvedenskega mnenja zastavljena specifična vprašanja glede na naravo in vrsto spora (spor o obsegu skupnega premoženja in deležev na tem premoženju ter podredno zaradi vrnitve vlaganj), kar pomeni, da je bila izvedencu glede na vrsto in kompleksnost zadeve naložena obsežnejša naloga od običajne, zato ima izvedenec prav, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati nagrado za izdelavo pisnega mnenja, kot jo je priglasil – to je 525 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje po prvem odstavku 40. člena Pravilnika.
tožba za nedopustnost izvršbe - predlog za prekinitev postopka - zavrženje tožbe - ugovor tretjega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - preuranjena tožba
Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse. V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec).
SPZ člen 272. ZTLR člen 12, 12/1. ZPP člen 189, 319, 319/2.
zakonita stavbna pravica - pomanjkanje pasivne legitimacije - pasivna legitimacija lastnika - ugovor res iudicata - ugovor litispendence - načelo publicitete - pravica uporabe - zemljišče v družbeni lastnini - dovoljenje za gradnjo - razpolagalna upravičenja - tožba na ugotovitev lastninske pravice
V tožbi na ugotovitev zakonite stavbne pravice je pasivno legitimiran lastnik zemljišča.
Tožniki z ugotovljeno črno gradnjo prizidka na spornem zemljišču niso pridobili lastninske pravice na spornem objektu niti zakonite stavbne pravice na zemljišču, na katerem stoji prizidek.
ZPP člen 79, 79/2. ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 4/5, 12, 12/1, 12/1-4, 27, 27/3. SZ-1 člen 167, 167/2.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - poslovno stanovanjski objekt - skupnost etažnih lastnikov - status upravnika - publicitetni učinek - zakoniti zastopnik - navzkrižje interesov - deklaratornost vpisa upravnika v register - upravičenost zastopanja
ZVEtL-1 jasno določa, da se v tem postopku šteje za upravnika tisti, ki je vpisan v register upravnikov. Za potrebe določbe drugega odstavka 79. člena ZPP se zastopanje izkaže z vpogledom v register upravnikov. Oba pritožnika sta priglasila v tem postopku samostojno udeležbo. Njuna pravica do izjave ali pravilnega zastopanja jima zato ni kršena, saj v tem postopku lahko samostojno nastopata. Zgolj objektivno koristna dejanja skupnosti ali drugih posamičnih udeležencev jima je šteti v korist (kot v prid vseh etažnih lastnikov). Ravno zaradi morebitnega navzkrižja interesov upravnika in posameznega etažnega lastnika, ZVEtL-1 omogoča samostojno nastopanje vseh udeležencev.
Pritožbeni postopek ni namenjen ponovitvi prvostopenjskega postopka, pač pa preizkusu pravilnosti razlogov v izpodbijani sodbi. Bistvo pritožbe je prav opozarjanje na domnevne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so razvidne iz same sodbe ali ki jih je sodišče prve stopnje zagrešilo z nepravilnim vodenjem postopka. Zgolj prepis navedb v pritožbi, ki jih je stranka podala že pred sodiščem prve stopnje, praviloma ne more (tudi v tej zadevi ne) pripeljati do uspeha pritožnice, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča prve stopnje na njene navedbe. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi utemeljilo svojo odločitev glede primerne višine pogodbene kazni, zato pritožnica s ponavljanjem svojih navedb glede višine le-te ne more omajati.
V pravdi za plačilo denarne pogodbene kazni dolžnik lahko uveljavlja njeno zmanjšanje, skladno z določbo 252. člena OZ, tudi z ugovorom, kar je v konkretnem primeru toženka tudi storila. Pri odločanju o ugovoru pa se lahko opre tudi na druge dejanske trditve dolžnika in ne le na tiste, ki jih ta poda v utemeljitev ugovora. Sodišče je ugotovilo, da ustrezna pogodbena kazen, ki bi glede na okoliščine primera: povprečno letno provizijo in stroške marketinga obenem še imela intenziven odvračalni učinek, znaša 2500 EUR.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda na narok - prenehanje vzroka za zamudo
V številnih primerih stranka sploh ne ve, da zamuja. Presoja zgolj vidika prenehanja vzroka kaže na prejudic sodišča prve stopnje, da je stranka najkasneje ob zaključku bolezni vedela za zamudo.
Tožeča stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevala okoliščine, da ob prenehanju vzroka ni vedela za zamudo. Sodišče prve stopnje bi zato moralo presojati pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi z vidika ali je tožeča stranka kasneje zvedela za zamudo, po prenehanju vzroka.
Tožena stranka ne verjame navedbam tožeče stranke, vendar v pritožbi ne poda konkretnih nasprotnih trditev glede okoliščin, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Tožena stranka ni dokazala, da tožeča stranka ne bi pravočasno in na pravilen način plačala sodne takse.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - registrski postopek - hitrost postopka - obrazložitev sodne odločbe - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe
Registrski postopek je sicer hiter postopek, vendar pa hitrost postopka ne sme izničiti strankine pravice do izjave, kar se je zgodilo v tem postopku. Pri tem ima predlagatelj izrecno določeno pravico do pritožbe, ki pa ostane zgolj črka na papirju, če ni v odločitvi sodišča prve stopnje seznanjen s konkretnimi dejstvi, na katerih temelji odločitev sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084089
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2. SPZ člen 88, 89, 217, 217/1, 218, 222, 222/1, 225, 225/2. ZZK-1 člen 37, 37/1, 79, 79/1, 79/1-1. ZPP člen 190, 286b, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZKN člen 18.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dobra vera - obseg stvarne služnosti - nujna pot - sklepčnost zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistveno spremenjene okoliščine - začasna odredba - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - zaznamba prepovedi parcelacije in prometa z nepremičnino - zaznamba spora - nevarnost za uveljavitev terjatve - evidentiranje sprememb na podlagi sodne odločbe - katastrski vpis - prepozno grajanje kršitev postopka - nasprotna tožba
Lokacijsko evidentiranje območja stvarne služnosti v katastru nepremičnin je predmet posebne vrste katastrskega postopka in glede na določila ZKN ni obvezno, temveč je stvar proste izbire. Tudi SPZ nikjer ne določa, da bi bil vpis območja stvarne služnosti v kataster konstitutivni pogoj za ugotovitev oz. pridobitev služnosti v sodnem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kot neutemeljen zavrnilo ugovor pravnomočno razsojene stvari. Obrazložitvi, da gre v predmetni zadevi za povsem drugo dejansko in pravno podlago spora (priposestvovanje), pritožbeno sodišče dodaja, da gre tudi za druge vrste sodni postopek (pravdni, tam nepravdni postopek) in za druge stranke postopka kot v postopku za ustanovitev nujne poti (sedaj sta tožena tudi nova solastnika služeče nepremičnine).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - preizkusna doba - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - mnenje upravitelja - okoliščine konkretnega primera - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zdravstveno stanje dolžnika - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Dolžnica v predlogu za odpust obveznosti zdravstvenih razlogov ni navajala, ne v predlogu za odpust obveznosti ne v pritožbi pa ne navaja niti tega, da iz zdravstvenih razlogov morda ni sposobna za delo. Ob odsotnosti vsakršnih navedb (in dokazov) v zvezi z morebitnimi dolžničinimi zdravstvenimi težavami je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da dolžnica zdravstvenih težav nima.
V postopku osebnega stečaja se stečajna masa lahko oblikuje tudi med postopkom, in sicer iz različnih virov (prejemkov, pokojnine, dedovanja...). Že dejstvo, da je sodišče prve stopnje sledilo dolžničinemu predlogu za izdajo dovoljenja za poslovanje dolžnice kot samostojne podjetnice (s. p.), kaže na to, da je dolžnica (ne glede na svojo starost) sposobna za opravljanje dela, ki bi lahko prineslo prihodke, četudi ne v visokih zneskih, pa vendarle dovolj, da bi lahko prišlo do vsaj delnega plačila terjatev.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - povod za tožbo - umik tožbe - stroški postopka - zahtevek na izselitev
Glede na listinsko dokumentacijo, ki potrjuje, da so toženci začeli uresničevati aktivnosti za izvršitev izpolnitvenega ravnanja, ki mu že pred vložitvijo tožbe niso nasprotovali, kar izhaja iz dopisa toženke iz aprila 2024, je po presoji pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da so toženci dali povod za tožbo, ker niso natančneje določili časovnice izselitve, zmoten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083438
ZPlaSSIED člen 87, 87/4. OZ člen 783, 783/1, 783/3. ZFPPIPP člen 14, 14/2-1. ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14, 397/1-14a.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - verjetnost terjatve - pogodba o plačilnih storitvah - okvirna pogodba - odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev - prenehanje mandatne pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odpoved naročniškega razmerja - zaprtje računa - prepoved zaprtja transakcijskega računa - uporaba sodne prakse - enotnost sodne prakse - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - dokazovanje - hude posledice
Med posle iz tretjega odstavka 783. člena OZ se uvršča tudi nadaljnje izvajanje storitev banke po njeni odpovedi okvirnih pogodb o plačilnih storitvah, in sicer vse dokler uporabniki nimajo možnosti skleniti takih pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Naročitelj, ki nima drugega računa, namreč skrbi za takšne posle po naravi stvari ne more prevzeti na drugačen način. Dolžnost banke pa ni neomejena in lahko po določenem času zaradi neskrbnega ravnanja uporabnika tudi ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo bistvenih okoliščin, na katerih temeljijo stališča iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo, zato jih je napačno razumelo.
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3, 101. ZPP člen 343, 343/1, 352.
nepravdni postopek - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje se sklicuje na prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v skladu s katerim lahko sodišče prve stopnje sámo zavrže prepozno pritožbo. Pri tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), sodišču druge stopnje omogoča, da lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po preteku roka iz tretjega odstavka 33. člena ZNP-1 (tretji odstavek 36. člena ZNP-1), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Na podlagi slednjega tako smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP v nepravdnih postopkih ne pride v poštev in je sodišče prve stopnje neupravičeno pritožbo prve nasprotne udeleženke kot prepozno zavrglo.