Pravni interes za pridobitev statusa stranskega udeleženca v postopku ugotavljanja državljanstva se ocenjuje na podlagi materialnih predpisov, ki urejajo državljanstvo RS in določil ZUP.
Po ureditvi v Zakonu o notariatu je tožeča stranka edina pristojna, da določi in objavi dan nastopa pričetka poslovanja notarja, zato ne izkazuje za potrebno, da se z začasno odredbo imenovanemu notarju prepove opravljanje dejavnosti. Začasna odredba se ne more nanašati na razmerja, ki bodo šele nastala s posebnim aktom.
Na obveznost plačila nastalih stroškov upravne izvršbe (ogled kraja izvršbe, prihod delavcev z vso potrebno mehanizacijo na kraj izvršbe) ne vpliva okoliščina, da izvršba ni bila opravljena, ker so bili razlogi za to na strani tožeče stranke.
ZSpo člen 52, 53, 53-3, 52, 53, 53-3. ZUP člen 43, 44, 43, 44.
lastnost stranke v postopku
Tožeča stranka je v zahtevi, da se ji podeli položaj stranke v postopku navajala, da ima položaj Nacionalne panožne športne zveze, ki ima v avtošportu v Sloveniji edina pravice in obveznosti na osnovi ZSpo. Zato je po oceni sodišča izkazala pravni interes, da se udeležuje postopka kot stranka.
Kmetijsko zemljišče je po statusu tisto, ki v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje ni bilo predvideno za zidano, namembnost pa mu tudi s predpisom, ki je podlaga za nacionalizacijo ni bila spremenjena. Možnost dovoza, vodovoda in elektrike ne spreminja pravnega statusa zemljišča ob podržavljenju.
Ker poteka postopek ugotovitve državljanstva na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nadaljnji, v nadaljevanju ZDen), je potrebno upoštevati 9. člen oziroma 10. člen ZDen. Ker iz odločbe organa prve stopnje izhaja, da je upravni organ ugotavljal državljanstvo na dan njene smrti, to ni v skladu s citiranimi določili.
Ker je osnovni kriterij za pridobitev statusa upravičenca do denacionalizacije jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja, mora upravni organ v ponovljenem postopku najprej ugotoviti domovinsko pristojnost in se tako opredeliti ali ji je bilo premoženje podržavljeno kot jugoslovanskemu državljanu in ji je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo ali pa gre za osebo, ki v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, ni bila jugoslovanska državljanka, pa je imela stalno prebivališče na ozemlju današnje Republike Slovenije in ali ji je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 15. 9. 1947 z zakonom oziroma mednarodno pogodbo.
Za uvedbo obnove postopka odmere davka iz dejavnosti ne zadošča drugačna višina dobička sama po sebi - kot zgolj drugačen rezultat oziroma drugačen izračun davčne osnove, ki je podlaga davčni odmeri, ampak mora biti navedeno in izkazano tudi, da so nove in vsaj verjetno izkazane tudi dejanske okoliščine, na katerih takšen nov izračun dobička temelji.
ZAzil člen 61/3, 6, 35/2-1, 36, 61/3, 6, 35/2-1, 36.
očitno neutemeljena prošnja za azil - posebna oblika zaščite - kršitev pravil postopka
Kdaj se šteje ravnanje prosilca za azil (v konkretnem primeru tožnika) za zavajanje oziroma zlorabo postopka, taksativno določa 36. člen ZAzil, ki določa primere, v katerih se že po samem zakonu šteje, da gre za zavajanje oziroma zlorabo postopka. Na navedeni podlagi mora tako tožena stranka kot pristojni organ v vsakem primeru najprej ugotoviti, ali je v individualnem primeru izpolnjen zakonski dejanski stan oziroma ali se dejanske okoliščine posameznega primera ujemajo s katerimkoli izmed alternativno določenih abstraktnih zakonskih dejanskih stanov po določbah od 1 do 5 alinee 36. člena ZAzil za zaključek, da gre v posameznem primeru za zavajanje ali zlorabo postopka. Če v posameznem primeru tožena stranka ugotovi, da gre za okoliščine, ki se že po samem zakonu štejejo za zavajanje oziroma zlorabo postopka, mora tožena stranka takoj odločiti o stvari na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil in v takem primeru, prošnjo zavrniti kot očitno neutemeljeno v t. i. "pospešenem postopku". V nasprotnem primeru, če ne gre za očitno neutemeljeno vlogo, pa je tožena stranka kot pristojni organ dolžna vlogo za azil obravnavati skladno s procesnimi standardi po določbah 1. odstavka 29. člena in 33. člena ZAzil ter (subsidiarno) Zakona o splošnem upravnem postopku.
Pravilen in utemeljen je zaključek, da so glede na različno navedene osebne podatke o letu in kraju tožnikovega rojstva podani tudi zadostni razlogi za zaključek o tožnikovem utemeljevanju prošnje za azil na podlagi napačne istovetnosti. Na to ne morejo vplivati tožbene navedbe, da bi tožnik na ustnem zaslišanju lahko pojasnil, zakaj je različno navajal svoje rojstne podatke, pri čemer ni niti sporno, da jih je sam tožnik deloma različno navedel, in sicer ne zgolj glede letnice pač pa tudi glede kraja svojega rojstva, čemur niti ne oporeka. Sodišče namreč meni, da razlike v navedenih dveh različnih letnicah tožnikovega rojstva (1974 prvič in drugič 1979) ter dveh različnih krajev tožnikovega rojstva (K in S) ne gre za zanemarljive razlike ali zanemarljive rojstne podatke, ki so tudi po mnenju sodišča namreč bistveni osebni podatki pri opredeljevanju istovetnosti konkretne osebe.
Tožeča stranka preuranjeno uveljavlja tudi kršitev načela nevračanja (non - refoulement), saj z izpodbijano odločbo do te kršitve sploh ni moglo priti že po naravi stvari. Iz določbe 1. odstavka 61. člena ZAzil namreč izhaja, da je šele pravnomočna odločitev o zavrnitvi prošnje za azil procesna predpostavka (formalni pogoj) za uvedbo postopka za priznanje posebne oblike zaščite po določbi 61. člena ZAzil, pri čemer izpodbijana odločba brez dvoma ni še postala pravnomočna. Sodišče pripominja, da predstavlja določba 61. člena ZAzil konkretizacijo 6. člena ZAzil, kot izhaja iz določbe 3. odstavka 61. člena Zazil, ki je vsebinsko ponovljeno določilo 6. člena ZAzil, pri čemer pa pristojni organ o posebni obliki zaščite posamezniku odloča tako po uradni dolžnosti kot tudi na podlagi zahteve stranke, vendar po pravnomočno končanem postopku za priznanje azila, v primeru in pod pogojem, če prosilec azila ne pridobi. Navedeno pomeni, da azilnemu postopku šele naknadno s časovnim zamikom sledi postopek za priznanje posebne oblike zaščite po 61. členu ZAzil, in sicer tako na prošnjo zavrnjenega prosilca za azil ali pa po uradni dolžnosti, torej na lastno iniciativo pristojnega organa.
Organ, ki je pristojen za odločanje o obnovi upravnega postopka mora v smislu določbe 1. odstavka 260. člena ZUP preizkusiti, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. V obravnavanem primeru je prvostopni organ, ki mu pritrjuje tožena stranka, podatke, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu tožnikovega delodajalca štel kot verjetno izkazano okoliščino, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe. Tudi po presoji sodišča so okoliščine, ki izhajajo iz podatkov upravnih spisov takšne, da bi lahko pripeljale do drugačne odmere dohodnine za leto 1996, če bi bile znane in upoštevane v prejšnjem postopku. V obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 1996 pa bo tožnik, kot pravilno navaja že tožena stranka, imel možnost dokazovati, da nova dejstva niso bila pravilno in resnično ugotovljena.
ZUP člen 144, 144/1-4, 144/2, 251, 251/1, 251/2, 254. ZUS člen 25, 25/3-3.
skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrepi v javnem interesu
Namen odločanja po skrajšanem postopku zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu je omogočiti neovirano ukrepanje upravnih organov v primeru, ko obstaja konkretna nevarnost, zaradi katere z vidika javnega interesa ne bi bilo smotrno izvesti posebnega ugotovitvenega postopka. V obravnavani zadevi je bila podana le abstraktna nevarnost za zdravje ljudi, zato tožena stranka ni imela pravne podlage za izvedbo skrajšanega postopka.
Tožena stranka ima prav, ko navaja, da stanja zemljišč in drugih dejanskih okoliščin v pogledu zavezanca za davek iz kmetijstva in katastrskega dohodka davčni organ ne ugotavlja, da je v tem pogledu vezan na uradne podatke, ki mu jih posredujejo drugi pristojni organi, ter da je pri tem osnovni vir zemljiški kataster. Seveda pa morajo biti uradni podatki, ki so podlaga za odločitev, zbrani od pristojnih organov, iz njih pa mora biti za to, da se odloči v skrajšanem postopku, jasno razviden položaj zavezanca kot tudi višina katastrskega dohodka, ki je podlaga za davčno odmero.
ZUP člen 260, 260/1-9, 265, 267, 267/3, 270. Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili člen 2, 3.
obnova postopka - ukrep komunalnega inšpektorja
Tožeča stranka je ravnala v skladu z določili ZUP, ki določa, da mora stranka v predlogu za obnovo verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog za obnovo. Občinski redar je imel vse možnosti, da ugotovi, kdo je lastnik spornega vozila, glede na to, da je bilo vozilo označeno s firmo tožnika, bilo pa je tudi zaklenjeno, kar pomeni, da vozilo ni bilo zapuščeno. Dejstvo, da je bila odločba inšpektorja že izvršena, ne more biti razlog za zavrnitev predloga za obnovo. V obnovljenem postopku bi morala biti dana možnost tožeči stranki, ki je lastnica spornega vozila, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za zakonito odločitev.
ZSZ člen 49, 50, 49, 50. ZDPN člen 2, 4, 5, 2, 4, 5.
davki in prispevki
V konkretnem primeru je Sklad oddal komunalno opremljeno zemljišče za ceno, ki jo sestavljata odškodnina za zemljišče in sorazmerni stroški opremljanja. vse skupaj pa je dogovorjena prodajna cena, ki je po določbi 5. člena ZDPN osnova za davek na promet nepremičnin.
Mejni ugotovitveni postopek se za mejaša soseda ne konča s podpisom zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku, v kolikor se odločba o ugotovljenih spremembah nanaša tudi na z njegove strani zatrjevane pravice na zemljišču, ki mu jih je predlagatelj mejnega ugotovitvenega postopka s sporazumno ugotovljeno mejo priznal in je zato upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka.
Ker je osnovni kriterij za pridobitev statusa upravičenca do denacionalizacije jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja, je potrebno to državljanstvo ugotoviti v izreku odločbe upravnega organa. Upoštevaje morebitno uporabo 3. odstavka 9. člena ZDen v postopku denacionalizacije, pa je potrebno prav tako v izreku odločbe ugotoviti obstoj slovenskega državljanstva kot tudi obstoj srbskega državljanstva in to časovno opredeliti.
Upravni organ bi moral upoštevati čas podržavljenja in nato ugotoviti ali je bil v tem času jugoslovanski državljan in pri tem upoštevati podlago 9. oziroma 10. člena ZDen. Ker je osnovni kriterij za pridobitev statusa upravičenca do denacionalizacije jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja, je nepotrebno posebno ugotavljanje državljanstva v času smrti upravičenca.
ZUP člen 164, 164/1, 214, 214/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 18.
šola - napredovanje v pedagoški naziv
Pri napredovanju zaposlenih v šolah v nazive se prav tako upoštevajo pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas s krajšim delovnim časom. Po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive tudi ni določeno razlikovanje med rednim delom v okviru kakršnekoli zaposlitve in med dodatnim delom strokovnih delavcev, ki opravljajo vzgojno - izobraževalno dejavnost. Razlogi zaradi katerih se predlog zavrne morajo biti obrazloženi v odločbi in ne šele v odgovoru na tožbo.
Zakon o upravnem sporu ne ureja vprašanj v zvezi s prenehanjem oziroma smrtjo tožnika, zato je treba na določbo 16. člena ZUS za razrešitev teh vprašanj uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 1. odstavku 81. člena ZPP je določeno, da v primeru, če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pa se ta pomanjkljivost da odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Po določbi 5. odstavka istega člena ZPP pa sodišče v primeru, če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo. Sposobnost biti stranka je ena temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe in mora obstojati ves čas postopka. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati zato ne more biti pravdna stranka oziroma stranka postopka pred upravnim sodiščem.
Ker je pogoj za pridobitev državljanstva po 13. členu ZDRS, da je izkazana korist države zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, je v danem primeru to korist ugotavljal organ, na področje katerega sodi tožnikova zatrjevana korist. Ob upoštevanju negativnega mnenja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi Vlada ugotovila, da ne obstaja interes za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. Ker tožnik v tožbi ne nasprotuje, da je podal prošnjo iz razlogov na nacionalnem področju, je tožena stranka na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije pravilno uporabila določilo 1. in 2. odstavka 13. člena ZDRS, ko ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo.
Če odločbe o denacionalizaciji, s katero se vračajo nepremičnine, zemljiškoknjižno ni mogoče izvesti, gre za nemožnost izvršitve. Nemožnost izvršitve odločbe pa je po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) razlog za ničnost odločbe.