zastaranje kazenskega pregona - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Posamezni fakti zaradi ponavljajočega ravnanja obtoženca ne predstavljajo samostojnega kaznivega dejanja.
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 431, 433, 433/1.. ZZad člen 47, 47/1, 47/2.
zadruga - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj izbrisa - zavrženje predloga - prenehanje zadrug
V obravnavanem primeru je predlog vložil subjekt vpisa sam, kar je nedopustno že zaradi zgoraj obrazloženega namena zakonske ureditve 7. poglavja ZFPPIPP, pa tudi zaradi tega, ker v skladu z jasno določbo 433. člena subjekt vpisa ne more biti upravičen predlagatelj.
Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po ZPol v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa pogojev iz 27. in 29. člena ZPIZ-2. Zato je potrebno njegov zahtevek za izplačilo 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine zavrniti.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - I. kategorija invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. S polnim delovnim časom je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s priznanimi fizičnimi razbremenitvami, kar je po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 podlaga za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti. Kot invalid III. kategorije pa tožnik ne izpolnjuje pogoja starosti iz 4. alineje 1. odstavka 41. člena ZPIZ-2 za priznanje uveljavljane pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela.
ZKP člen 219a, 223, 223a, 223a/7, 238, 240, 371, 371/1, 371/1-11, 373.. ZOdv člen 8.
preiskava elektronske naprave - odredba o hišni preiskavi - zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov - zakonitost hišne preiskave - zakonitost zasega - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - očitna pisna napaka - razlogi od odločilnih dejstvih - pravni pouk priči - zakonitost odredbe - varovanje pravice do zasebnosti - ustavna odločba - dokazna ocena - test sorazmernosti
Z najdbo odvetnikovega računalnika se prostorski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne ni avtomatsko raztegnil tudi na stanovanje B. Ž., saj posest službenega računalnika ne pomeni, da je s tem njeno stanovanje postal prostor, kjer odvetnik opravlja svojo dejavnost. Zato se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvami prvostopnega sodišča, da dejstvo, da so preiskovalci šele ob zasegu elektronske naprave ugotovili, da ta pripada odvetniški pisarni, ni nobena ovira za njen zaseg.
Kljub temu, da je tožnica na vnaprej pripravljenem obrazcu 12. 12. 2014 označila, da uveljavlja starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1, pa bi morala tožena stranka presoditi, ali morebiti tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 ter v tem primeru skladno z določbo 7. člena ZUP omogočiti stranki, da čim lažje zavaruje in uveljavi svoje pravice. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da presodi, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 ter nato o zadevi ponovno odloči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00008149
OZ člen 948, 948/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanec - zavarovalni interes - nastanek zavarovalnega primera - pogodba o leasingu
Odgovor na vprašanje, kdo je imel zavarovalni interes v smislu drugega odstavka 948. člena OZ, je potrebno iskati v razmerju med leasingodajalcem in leasingojemalcem. Ni namreč odločujoče, kdo je v zavarovalni pogodbi napisan kot zavarovanec.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - tožba za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti s tožbenim zahtevkom ni mogoče zahtevati že zato, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe.
umik zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - zahteva za povrnitev stroškov - vezanost na zahtevek stranke
Iz izjave tožeče stranke o umiku tožbe v tej zadevi ni razvidno, da tožbo umika, ker je v pravdi vtoževana terjatev v celoti poplačana. Zato sodišče prve stopnje v prvem odstavku 158. člena ZPP ni imelo podlage, da tožeči stranki ne bi naložilo plačila stroškov postopka. Vendar pa je odločitev kljub temu zmotna. Pritožnica namreč pravilno opozarja, da toženec ni nikoli zahteval povrnitve stroškov postopka. Sodišče pa lahko v pravdnem postopku sodi le v mejah zahtevkov strank, zato za izpodbijano stroškovno odločitev ni imelo podlage in je treba pritožbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava ugoditi ter razveljaviti odločitev, da je dolžna tožeča stranka povrniti tožencu stroške postopka.
ZGD-1 člen 105, 118, 425, 426. OZ člen 393, 393/3, 406.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - premoženje izbrisane družbe - delitev premoženja družbe - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - solidarnost upnikov - aktivna stvarna legitimacija
V konkretnem primeru ZGD-1 (niti drug zakon) solidarnosti ne določa, nista pa se zanjo dogovorila niti družbenika. Tožnik zato lahko zahteva le plačilo svojega dela terjatve (premoženja izbrisane družbe). Ker se družbenika nista dogovorila drugače, se terjatev do toženca med njiju deli na enaka dela (tretji odstavek 393. člena OZ). Tožnik je torej aktivno (stvarno) legitimiran le za polovico vtoževane terjatve.
Za odločitev o pravdnih stroških je odločilen končni uspeh v pravdi, ne pa uspešnost posameznih procesnih dejanj. A v skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem postopku je zahteva, da stranka obseg stroškov, ki jih uveljavlja, skrči na tisto najmanjšo možno mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. Le stroški za tista procesna opravila, ki ustrezajo opisanemu kriteriju, so potrebni pravdni stroški v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.
OZ člen 10, 131, 131/2, 150. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5. ZPP člen 180, 180/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - varno delovno okolje - opustitev delodajalca - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - objektivna odgovornost - imetnik nevarne stvari - padec delavca
Kriterij za presojo protipravnosti je, ali je bil škodni dogodek objektivno predvidljiva posledica delodajalčevega ravnanja. Pod pojem objektivno predvidljive posledice ne spadajo le običajne in najpogostejše posledice, ampak tudi manj verjetne, vendar le, če jih je bilo ob znanju in veščinah, ki se pričakujejo za določenega strokovnjaka, mogoče predvideti v času spornega ravnanja. Kateri so bili potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, se presoja glede na okoliščine konkretnega primera.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 39a, 202, 339, 391, 394.. ZPol člen 87, 87/1.. ZPIZ-2B člen 7.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev za upokojitev
Glede na prvi odstavek 39.a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji določeni v 27. in 28. členu ZPIZ-2. Tožnik pogojev po omenjenih dveh določbah ne izpolnjuje. Izpolnjevanje pogojev po določbi 399. člena ZPIZ-2 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena ZPol, pa ne pomeni, da tožnik izpolnjuje pogoje po določbah splošnega zakona, temveč izpolnjuje pogoje za upokojitev po določbah posebnega predpisa, in sicer po določbah Zakona o policiji. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugih zadevah se glede na 39.a člen pravica do starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogoja za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, tj. po 27. členu ZPIZ-2, kot splošnem predpisu, ne more priznati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001243
SPZ člen 96.
kupna pogodba - povračilo vlaganj - povrnitev vlaganj v nepremičnino - nedobroverni posestnik - nedobroverna posest nepremičnine - potrebni in koristni stroški - stroški zaradi olepšave stvari - objektivni in subjektivni kriteriji
Ker je bila tožnica nedobroverna posestnica, objektivni kriterij koristnosti (ki se kaže v povečanju vrednosti) ne zadošča, ampak morajo biti stroški za lastnika osebno koristni. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri menjavi talne obloga zgolj za strošek, ki je nastal zaradi olepšanja stvari oziroma lastnega zadovoljstva tožnice, ki pa ga toženec, saj je bila tožnica nedobroverna posestnica, ni dolžan vračati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sporno je obdobje 1. 12. 2014 do 4. 4. 2016, ko je bil tožnik za polovični delovni čas zaposlen v družbi (je imel torej delovnopravni status), za polovični delovni čas pa je imel status zavarovanca po 1. odstavku 50. člena ZSDP-1. Po navedenem določilu je imel kot eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. S tem je imel na podlagi 7. odstavka 50. člena ZSDP-1 pri delodajalcu pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu je do polne delovne obveznosti zagotavljala plačilo socialnih prispevkov od sorazmernega dela minimalne plače. V navedenem spornem obdobju je torej tožnik imel delovnopravni status (kar vključuje tudi status zavarovanca po posebnih predpisih) za polovični delovni čas, za polovični delovni čas pa le status zavarovanca (zaradi plačevanja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je imel tudi za to obdobje priznano zavarovalno dobo za polni delovni čas). Delovnopravni status je torej širši pojem (obsega več pravic in obveznosti) od statusa zavarovanca. Zato tožnik za obdobje, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu oziroma, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, utemeljeno uveljavlja pravico do vzpostavitve delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005531
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2.
objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - ekskulpacijski razlog - nevarna dejavnost
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je delo na navijalni napravi na liniji K-47, ki jo poganja elektrika in deluje v avtomatskem načinu s hitrostjo 20 metrov na minuto ter ima mnogo vrtljivih delov, ki predstavljajo povečano nevarnost za poškodbe, delo s povečano nevarnostjo. Materialno pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je podan razlog za oprostitev odgovornosti tožene stranke po drugem odstavku 153. člena OZ. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presodilo, da je v konkretnem primeru do škodnega dogodka prišlo izključno zaradi tožnikovega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v nasprotju s splošnimi varnostnimi pravili, ki veljajo za vse stroje pri toženi stranki, posegel v nevarne dele stroja v avtomatskem načinu delovanja in da je bilo njegovo nepravilno ravnanje vzrok za poškodbo leve roke in prsta.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - zakonski znaki goljufije - opis dejanja
Navedba zgolj abstraktnega zakonskega znaka v smislu namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist ne zadostuje. Državni tožniki tudi ne more biti v nikakršno korist sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 222/2003 z dne 21.10.2004, ko povzema vsebino jedra, saj je že iz izreka, ki mu sledi, povsem jasno kakšno premoženjsko korist si je v tisti zadevi obsojeni nameraval pridobiti, medtem, ko iz opisa dejanskega stanja v obravnavani zadevi to ni razvidno. Seveda bi se dalo sklepati, da se je obtoženi želel izogniti plačilu carinskih dajatev, oziroma, da bi bila v tem korist, ki jo je zasledoval, vendar bi se mu to moralo očitati, pa se mu ne.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanje listin - zakonski znaki - opis dejanja
Opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe, v katerem se obdolženemu očita, "da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo s tem, da je 14.6.2016 policistu na PP Izola v zvezi s predhodnim postopkom kot voznikom v cestnem prometu izročil vozniško dovoljenje Republike Kosovo na njegovo ime, serijska številka 1172212618, izdan 17.10.2014 kot veljavno vozniško dovoljenje, ki pa je v celoti ponarejeno in ne izvira od izdajatelja", vsebuje konkretizacijo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po tretjem odstavku 251. člena KZ-1.