Ni moč pritrditi pritožbi, da iz izvedenskega mnenja dr. T. ne izhaja, da bi naj obdolženka očitano kaznivo dejanje storila s krivdno obliko eventualnega naklepa. Njeno krivdo je potrebno ocenjevati ob upoštevanju njenega duševnega stanja in v posledici lastne vzgojne zanemarjenosti. Obdolženka ima takšne intelektualne sposobnosti, da zadoščajo za to, da ve kaj pomeni starševstvo in da tudi razume, da je vloga starša povezana s trudom in pripravljenostjo, da otroku izpolnjuje ne samo potrebo po preživetju, ampak tudi po razvoju na vseh področjih, kar je povezano z dejanji in zavestnim ukvarjanjem z otrokom. Poudariti je tudi potrebno, da je obdolženka bila večkrat opozorjena s strani delavk vrtca in CSD o njenem ravnanju z A., kar je za kratek čas upoštevala, nato pa je z opisanimi dejanji nadaljevala. Glede na to in ko sta bili pred tem oddani v rejo že dve njeni hčerki, je obdolženka vedela, kaj so njene dolžnosti, vendar je z A. zavestno tako ravnala kot se ji očita in na takšen način tudi na posledice pri njej privolila.
ZDR-1 člen 54, 56.. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 73, 73/1, 118.
zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - projektno delo
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je delo, ki ga je opravljala tožnica na podlagi pogodb o zaposlitvi (pregledovanje in potrjevanje zahtevkov za povračilo EU sredstev), opravljalo v vseh obdobjih, ko je tožena stranka ta evropska sredstva prejemala. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, predstavljalo stalno delo in ne delo po projektu, zato je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
ZDSS-1 člen 6c, 53.. KPJS člen 35.. ZPol člen 86.. ZObr člen 98f.. ZSOVA člen 40.. ZVNDN člen 106.. ZIKS-1 člen 221.. ZSPJS člen 25.. ZPP člen 18.
kolektivni delovni spor - dodatek za stalnost - kolektivna pogodba - skladnost kolektivnih pogodb z zakonom
KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, temveč 52. člen ZSPJS določa, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Bistvo obravnavanega kolektivnega spora ni nezakonitost oziroma neustavnost določbe 35. člena KPJS, ki ne določa dodatka za stalnost, temveč nestrinjanje predlagatelja s tem, da je prvi odstavek 52. člena ZSPJS posegel v določbe področnih zakonov, ki so pred uveljavitvijo novega plačnega sistema določali višino dodatka za stalnost ter nestrinjanje z njegovo višino, določeno v drugem odstavku 52. člena ZSPJS.
Ker predlagatelj po vsebini ne izpodbija kolektivne pogodbe, ne gre za kolektivni spor, tudi če je sicer formalno zahtevek iz predloga oblikovan tako, da predlagatelj z njim izpodbija zakonitost določbe kolektivne pogodbe. Zahtevku, kot ga je postavil predlagatelj, glede na specifičnost ureditve in vsebine kolektivnih delovnih sporov, ni mogoče nuditi sodnega varstva, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavreči skladno z 18. členom ZPP.
Tožena stranka je tako na temelju 154. in 155. člena ZPP v zvezi s 5. odst. 17. člena ZOdv, saj je tožnica, zastopana po odločbi za brezplačno pravno pomoč, zakonito zavezana, da na račun prvostopenjskega sodišča povrne 264,17 EUR stroškov.
Medtem ko je pri mlajših otrocih vprašanje presoje o tem, ali je treba stike z enim od staršev vzpodbujati in vzdrževati ali ne, to predvsem naloga ustreznih organov, mora sodišče pri otrocih med njihovim odraščanjem in zorenjem, ko ti postanejo sposobni izraziti svoje stališče glede stikov s starši, nameniti dolžno pozornost njihovim stališčem in čustvom ter njihovi pravici do spoštovanja zasebnega življenja.
Osnovno vodilo sodišča pri odločanju o stikih je korist otroka.
ZDR-1 člen 34, 38, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 240, 241.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
V obravnavanem primeru je tožnik zahteval nedovoljeno nagrado kot protiuslugo za opravo storitve montaže pohištva, ki so ga kupci kupili pri toženi stranki. S svojim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Hkrati je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1. Zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006176
- člen 1.. ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2.. ZVZD člen 5, 6, 8. 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - soprispevek
Tožnik je bil razporejena na delo na gradbišče. Ko je prišel do polovice štiri metrskega odra, se je deska na gradbenem odru v višini 70 do 80 cm od zemlje obrnila, postavila pokončno, tožnik pa je padel na medenico in moda, nato pa z odra na tla ter se pri tem poškodoval. Pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da v obravnavani zadevi ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Tožnik se je v času dogodka, nahajal na gradbenem odru, ki je bil visok med 70 in 80 centimetrov, ko je prišlo do nesreče pri delu. Ni šlo torej za delo na višini. Zaradi dejstva, da oder ni bil ustrezno zavarovan, pa ni mogoče šteti, da je dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, s tem postala nevarna. Za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke je torej bistveno, kar je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je tožena stranka ravnala krivdno.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do tolmača - pravica do poštenega sojenja - uporaba jezika v postopku
V primeru, če sodišče v nasprotju z določbo 102. člena ZPP zavrne izrecno zahtevo stranke, da bi v postopku uporabljala svoj jezik ter v svojem jeziku spremljala postopek, stranka pa se zaradi tega pritoži in to uveljavlja kot pritožbeni razlog, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
ZPP člen 95, 116, 137, 137/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/4, 35/5.
vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - vročanje po pooblaščencu - zastopanje po odvetniku - preklic pooblastila odvetniku - stroški nepravdnega postopka - sprememba ureditve stikov
Pravilna je izpodbijana odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Sodišče je torej pri svoji odločitvi uporabilo splošno določbo ZNP. Obravnavani postopek ni bil izvršen v interesu katerega od udeležencev, ampak v interesu njunih otrok. Prav tako ne gre za situacijo, ko bi zakon določal, da naj stroške trpi le eden od udeležencev postopka, niti za situacijo, ko bi bili stroški povzročeni krivdno ali po naključju, ki se je pripetilo enemu od udeležencev.
Z začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, to je od 1. 2. 2017 dalje, tožnica ne izkazuje več pravne koristi za odpravo izpodbijanih odločb. Z veljavnostjo ZSVarPre-E glede na 8. člen namreč Center za socialno delo postopka vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih solastnica je tožnica, v korist tožene stranke na podlagi izpodbijanih odločb ne bo začel oziroma se bo postopek za vpis te zaznambe, v kolikor je že bil začet, po uradni dolžnosti ustavil, v primeru, da pa je bil vpis že realiziran, pa se bo ta zaznamba po uradni dolžnosti izbrisala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00007584
OZ-UPB1 člen 33.. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost uprave po ZGD - izpolnitev predpogodbe - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave
Poudarjena okoliščina, da so drugi, tretji in četrti toženec za odločitev o nakupu nepremičnine izvedeli, ko je bila predpogodba že sklenjena, je pravno relevantno dejstvo, saj predpogodba pravno zavezuje (33. člen Obligacijskega zakonika), kar je prav tako potrebno upoštevati pri ocenjevanju vestnosti in poštenega ravnanja članov uprave.
izredna socialna pomoč - zavrženje tožbe - poprava tožbe
Tožniki v postavljenem roku niti kasneje, tožbe niso dopolnili skladno s pozivom sodišča. Niso si postavili ustreznega pooblaščenca ali tožbe sami podpisali, niti niso predložili izpodbijane prvostopenjske odločbe in dokazil v zvezi z izpolnitvijo pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa. Prav tako niso zaprosili za brezplačno pravno pomoč. Ker niso ravnali v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi oziroma dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po 3. odstavku 88. člena v zvezi s 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo zakonito zavrglo.
Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke izhaja, da je vzrok nastanka invalidnosti poškodba iz leta 2006. Tožnik je takrat bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini, saj je bil v Sloveniji vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje nazadnje v letu 1991. Zato ni mogoče zaključiti, da je vzrok invalidnosti poškodba pri delu, saj se v skladu z 2. točko 169. člena ZPIZ-2 pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu in so izpolnjeni pogoji iz 66. oziroma 67. člena ZPIZ-2. V predmetni zadevi tožnik v času nastanka poškodbe ni bil zavarovan pri zavodu, zato je potrebno vzrok za nastanek invalidnosti v skladu s 65. členom ZPIZ-2 opredeliti kot poškodbo zunaj dela in ne kot posledica poškodbe pri delu.
ZZVZZ-UPB3 člen 31, 31/1, 31/7.. - člen 140, 140/1, 140/4.. ZDR-1 člen 13, 14, 14/1.. OZ člen 88, 88/1.
bolniški stalež - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - ničnost - minimalna plača
Zajamčena plača se je kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov uporabljala do 1. 1. 2013, to je do začetka veljavnosti ZPIZ-2. Po uveljavitvi ZPIZ-2 institut zajamčene plače ne obstaja več, zato neusklajenega dela besedila 7. odstavka 31. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno uporabljati le ob njegovi jezikovni razlagi. Namesto instituta zajamčene plače je zato mogoče uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z veljavnim Zakonom o minimalni plači. Ob uporabi 2. in 3. odstavka 31. člena ZZVZZ glede na vzrok in trajanje začasne zadržanosti z dela, osnova za odmero nadomestila za čas začasne zadržanosti tako ne more biti manjša od minimalne plače.
odločba o stikih - spremenjene okoliščine - pravica do stikov - otrokova korist
Sodišče izda novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.
Osnovna usmeritev družinskega prava je, da je treba upoštevati in zagotavljati korist otroka v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen ali prizadet. Korist otroka je zato glavno načelo tudi pri odločanju sodišča o otrokovih stikih s starši. Res je pravica do stikov tako pravica staršev kot pravica otroka, vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Upoštevaje otrokovo korist sta zato oba starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju pri uresničevanju pravice do stikov. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike. Pri tem je dolžan tudi aktivno ravnati in pri otroku vzpostaviti ustrezen pozitiven odnos do stikov. Po drugi strani pa mora tisti od staršev, ki mu gre pravica do stikov opustiti vse, kar bi drugemu oteževalo vzgojo otroka
Četudi sredstvo, s katerim storilec grozi, ni sposobno, da bi z njim drugemu lahko dejansko ogrozil življenje ali telo, je kaznivo dejanje grožnje podano, če je z njim storilec glede na videz sredstva ali okoliščine objektivno lahko vzbudil pri oškodovancu občutek osebne ogroženosti. Upoštevaje prepričljivo in skladno izpovedbo oškodovanke ter dejstvo, da je predmetni vžigalnik dejansko izgledal kot ročna bomba, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča obdolženi pri oškodovanki dosegel ne le subjektivni temveč tudi objektivni občutek osebne ogroženosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina
Tožena stranka je z namenom racionalizacije in stroškovne optimizacije dela sprejela sklep o številu izvajalcev na posameznih delovnih mestih in zmanjšala število izvajalcev na delovnem mestu voznik I s 44 na 43 delavcev. Delodajalec ima pravico, da organizira delovni proces na način znižanja stroškov dela, tako da lahko dosega optimalne finančne rezultate in racionalizira poslovanje in izboljša organizacijo dela. Tožena stranka je sprejela odločitev o zmanjšanju števila delavcev tudi za druga delovna mesta. Glede na slabše finančno poslovanje tožene stranke je torej obstajal utemeljen razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku in ni šlo za fiktivnost razlogov.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja
Obtoženčevo nasilje je trajalo vse od leta 2009 dalje, v izreku opisana ravnanja obtoženca pa so vsekakor takšna, da iz njih nedvomno izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Obtožencu se namreč očita izvajanje psihičnega in fizičnega nasilja in sicer psihičnega nasilja v obliki zmerjanja, žalitev, groženj s smrtjo zunajzakonski partnerici in njeni družini, fizično pa tako, da je zunajzakonsko partnerico držal za vrat, jo zgrabil za lase in brcnil v predel trebuha. Celotno ravnanje obtoženega, opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je trajalo več let, nedvomno izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini, zato se ni moč strinjati z zagovornikom, da bi šlo v obravnavanem primeru lahko zgolj za razžalitev.
KZ-1 člen 75, 75/3, 75/4. ZKP člen 502, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - bližnji sorodnik
Čeprav je po podatkih Upravne enote udeleženka postopka lastnica osebnega avtomobila, ki je predmet začasnega zavarovanja, je sodišče glede na izsledke prikritih ukrepov utemeljeno sklepalo, da gre le za formalno lastništvo in da sta dejanska lastnika osebnega avtomobila obdolženca. Prestreženi pogovori med obdolženko in udeleženko postopka pa tudi izkazujejo, da je slednja vedela, da sredstva, s katerimi je bil opravljen nakup vozila, izvirajo iz kaznivega dejanja. S tem pa je po presoji pritožbenega sodišča podana situacija, ki jo predvideva tretji oz. četrti odstavek 75. člena KZ-1.
Paulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo dejanje brez učinka v razmerju do upnika.