Okoliščina, da je sodišče prve stopnje očitek iz obtožnega predloga, da je obdolženec trikrat do štirikrat na teden grozil oškodovancem, spremenilo v očitek, da je to počel večkrat v očitanem obdobju tudi ne predstavlja spremembe v njegovo škodo, ampak v njegovo korist, zato tudi ni vprašljiva identiteta med obtožbo in sodbo.
Pritožnik nima prav, ko trdi, da izpodbijana sodba nima razlogov o resnosti grožnje, saj ima izpodbijana sodba o tem razloge v 8. točki, ti pa so prepričljivi in jim ni kaj dodati. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je glede na okoliščine v katerih so bile grožnje izrečene in druge okoliščine obravnavane zadeve nedvomno, da so jih oškodovanci jemali kot resne, pa tudi sicer objektivno je grožnja z bombo resna grožnja.
ZZVZZ-UPB3 člen 31, 31/1, 31/7.. - člen 140, 140/1, 140/4.. ZDR-1 člen 13, 14, 14/1.. OZ člen 88, 88/1.
bolniški stalež - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - ničnost - minimalna plača
Zajamčena plača se je kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov uporabljala do 1. 1. 2013, to je do začetka veljavnosti ZPIZ-2. Po uveljavitvi ZPIZ-2 institut zajamčene plače ne obstaja več, zato neusklajenega dela besedila 7. odstavka 31. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno uporabljati le ob njegovi jezikovni razlagi. Namesto instituta zajamčene plače je zato mogoče uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z veljavnim Zakonom o minimalni plači. Ob uporabi 2. in 3. odstavka 31. člena ZZVZZ glede na vzrok in trajanje začasne zadržanosti z dela, osnova za odmero nadomestila za čas začasne zadržanosti tako ne more biti manjša od minimalne plače.
Tožena stranka je tako na temelju 154. in 155. člena ZPP v zvezi s 5. odst. 17. člena ZOdv, saj je tožnica, zastopana po odločbi za brezplačno pravno pomoč, zakonito zavezana, da na račun prvostopenjskega sodišča povrne 264,17 EUR stroškov.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja
Obtoženčevo nasilje je trajalo vse od leta 2009 dalje, v izreku opisana ravnanja obtoženca pa so vsekakor takšna, da iz njih nedvomno izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Obtožencu se namreč očita izvajanje psihičnega in fizičnega nasilja in sicer psihičnega nasilja v obliki zmerjanja, žalitev, groženj s smrtjo zunajzakonski partnerici in njeni družini, fizično pa tako, da je zunajzakonsko partnerico držal za vrat, jo zgrabil za lase in brcnil v predel trebuha. Celotno ravnanje obtoženega, opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je trajalo več let, nedvomno izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini, zato se ni moč strinjati z zagovornikom, da bi šlo v obravnavanem primeru lahko zgolj za razžalitev.
ZGD-1 člen 237, 337, 337/1, 337/2. OZ člen 73, 73/1.
delniška družba - prenos delnic - soglasje družbe za prenos delnic - vinkulacija - vinkulacija delnic - razrešnica
Delniška družba določa svoje cilje samostojno. Po oceni pritožbenega sodišča je v Statutu družbe konkretno določen cilj v smeri zapiranja družbe z ambicijo doseganja čim večjega števila (z možnostjo doseganja absolutno - kvalificirane kapitalske večine) notranjega lastništva zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev, legitimen in pravno dopusten cilj.
Vinkulacija je torej instrument za zagotovitev cilja, ki je v tem, da se v delniški strukturi družbe zagotavlja in ohranja (v čim večji meri, z možnostjo zagotovitve absolutno - kvalificirane kapitalske večine) struktura notranjih delničarjev, ki so sodelovali pri lastninskem preoblikovanju z uporabo notranjih metod lastninjenja. Več kot očitno pa je, da se ta cilj družbe lahko realizira z omejevanjem prenosljivosti delnic, in sicer v smeri, da se lahko pridobiteljem delnic, ki so izven kroga oseb obstoječih delničarjev in niso zaposleni pri toženi stranki ali z njo povezani družbi, s strani upravnega odbora tožene stranke odreče soglasje za prenos delnic. Če v vlogi pridobitelja delnic nastopa oseba, ki ni obstoječi delničar družbe in ki ni zaposlena v družbi ali z njo povezani osebi, lahko upravni odbor tožene stranke zavrne soglasje za prenos delnic.
OZ člen 5, 5/1, 9, 9/1, 59, 59/1, 59/4, 112, 112/1, 419, 419/1, 423, 424.
spremenjene okoliščine - pogoji in njihov učinek - načelo vestnosti in poštenja - dolžnost izpolnitve obveznosti - pacta sunt servanda - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - odgovornost za obstoj terjatve - odgovornost za izterljivost terjatve - obvestitev dolžnika o cesiji
Stečaj nad tretjim dolžnikom B. d. o. o. niti ni spremenjena okoliščina. Prodajalec je namreč izrecno jamčil kupcu, da je bila prodana terjatev v trenutku podpisa pogodbe obstoječa (3. člen Pogodbe). Za izterljivost terjatve ni jamčil. To je povsem v skladu s 423. in 424. členom OZ. Tveganje za neizterljivost terjatve torej praviloma prevzema prevzemnik terjatve, le v primeru posebnega drugačnega dogovora njen odstopnik. Če bi lahko prevzemnik terjatve uveljavljal neizterljivost terjatve kot spremenjeno okoliščino (112. člen OZ), potem bi to nasprotovalo zakonski ureditvi prerazporeditve tveganja med odstopnikom in prevzemnikom terjatve.
Zakonska formulacija prvega odstavka 59. člena OZ je zato očitno zavajajoča, saj je takšna, kot da pogodba, ki vsebuje dogovorjeni pogoj, sploh ni sklenjena.
Predlog za obnovo postopka, končan s pravnomočno sodno odločbo, ni vložen po odvetniku, niti ni izkazano, da bi vlagateljica imela pravniški državni izpit. Zato je predlog za obnovo sodnega postopka, ob uporabi 91. člena ZPP, zakonito zavržen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Predmet konkretnega postopka je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz razlogov po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožniku je očitala, da je spornega dne po prihodu na delo v prostore tožene stranke, kjer se ob začetku delovnega dneva odrejajo naloge, po odreditvi teh nalog odklonil opravo dela in ob tem izražal nezadovoljstvo v zvezi z uresničevanjem svojih pravic, brez dovoljenja zapustil delovno mesto in odšel do pisarne direktorja tožene stranke, nato pa ponovno odklonil delo in dodal, da pri toženi stranki ne želi več opravljati dela in naj mu ta odpove pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker je tožnik z odklonitvijo dela naklepno huje kršil svoje delovnopravne obveznosti. Sodišče prve stopnje ni raziskalo vseh odločilnih dejstev. Ni ugotovilo, ali je tožnik dejansko odklonil opravljanje tisti dan odrejenega dela ali le na splošno opravljanje nadur. Zato je v tem delu dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Ob dejstvu, da je bila v predsodnem postopku zahteva za priznanje pravice do delne pokojnine vložena 1. 4. 2015, je potrebno tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov, priznanje pravice, odmero in izplačevanje delne pokojnine že od 24. 6. 2011 dalje, z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi stroškovno, kot neutemeljen zavrniti.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do tolmača - pravica do poštenega sojenja - uporaba jezika v postopku
V primeru, če sodišče v nasprotju z določbo 102. člena ZPP zavrne izrecno zahtevo stranke, da bi v postopku uporabljala svoj jezik ter v svojem jeziku spremljala postopek, stranka pa se zaradi tega pritoži in to uveljavlja kot pritožbeni razlog, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
ZDSS-1 člen 6c, 53.. KPJS člen 35.. ZPol člen 86.. ZObr člen 98f.. ZSOVA člen 40.. ZVNDN člen 106.. ZIKS-1 člen 221.. ZSPJS člen 25.. ZPP člen 18.
kolektivni delovni spor - dodatek za stalnost - kolektivna pogodba - skladnost kolektivnih pogodb z zakonom
KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, temveč 52. člen ZSPJS določa, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Bistvo obravnavanega kolektivnega spora ni nezakonitost oziroma neustavnost določbe 35. člena KPJS, ki ne določa dodatka za stalnost, temveč nestrinjanje predlagatelja s tem, da je prvi odstavek 52. člena ZSPJS posegel v določbe področnih zakonov, ki so pred uveljavitvijo novega plačnega sistema določali višino dodatka za stalnost ter nestrinjanje z njegovo višino, določeno v drugem odstavku 52. člena ZSPJS.
Ker predlagatelj po vsebini ne izpodbija kolektivne pogodbe, ne gre za kolektivni spor, tudi če je sicer formalno zahtevek iz predloga oblikovan tako, da predlagatelj z njim izpodbija zakonitost določbe kolektivne pogodbe. Zahtevku, kot ga je postavil predlagatelj, glede na specifičnost ureditve in vsebine kolektivnih delovnih sporov, ni mogoče nuditi sodnega varstva, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavreči skladno z 18. členom ZPP.
ZDR-1 člen 110.. ZSReg člen 8, 8/1.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - ničnost - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podpisnik tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko s tožnico sklenil sporazum o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako da je tožnici po tem sporazumu prenehalo delovno razmerje z dnem 10. 6. 2016. Ker dne 11. 5. 2016 pogodba o zaposlitvi s tožnico ni več obstajala, je toženka ni mogla odpovedati, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nična (35. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00007584
OZ-UPB1 člen 33.. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost uprave po ZGD - izpolnitev predpogodbe - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave
Poudarjena okoliščina, da so drugi, tretji in četrti toženec za odločitev o nakupu nepremičnine izvedeli, ko je bila predpogodba že sklenjena, je pravno relevantno dejstvo, saj predpogodba pravno zavezuje (33. člen Obligacijskega zakonika), kar je prav tako potrebno upoštevati pri ocenjevanju vestnosti in poštenega ravnanja članov uprave.
izredna socialna pomoč - zavrženje tožbe - poprava tožbe
Tožniki v postavljenem roku niti kasneje, tožbe niso dopolnili skladno s pozivom sodišča. Niso si postavili ustreznega pooblaščenca ali tožbe sami podpisali, niti niso predložili izpodbijane prvostopenjske odločbe in dokazil v zvezi z izpolnitvijo pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa. Prav tako niso zaprosili za brezplačno pravno pomoč. Ker niso ravnali v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi oziroma dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po 3. odstavku 88. člena v zvezi s 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo zakonito zavrglo.
Medtem ko je pri mlajših otrocih vprašanje presoje o tem, ali je treba stike z enim od staršev vzpodbujati in vzdrževati ali ne, to predvsem naloga ustreznih organov, mora sodišče pri otrocih med njihovim odraščanjem in zorenjem, ko ti postanejo sposobni izraziti svoje stališče glede stikov s starši, nameniti dolžno pozornost njihovim stališčem in čustvom ter njihovi pravici do spoštovanja zasebnega življenja.
Osnovno vodilo sodišča pri odločanju o stikih je korist otroka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Bistvo odpovednega razloga je v ugotovitvi premajhne prodaje v trgovinici, ki je v sklopu kavarne, kar stroškovno ne opravičuje več delovne potrebe po opravljanju dela na delovnem mestu prodajalec v tej trgovinici, v kavarni pa delajo tudi natakarice, ki lahko opravijo tudi prodajo v trgovinici. Navedeno predstavlja organizacijski in ekonomski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (prva alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003569
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel spornega dne pri odpiranju strehe tovornega vozila, ki ga je vozil kot delavec drugotožene stranke. Do poškodbe roke je prišlo, ker je nanjo padel pokrov strehe prikolice tovornega vozila ravno v času, ko je tožnik z roko segel v območje pokrova, da bi odprl zatiče. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje o obstoju 20 % soprispevka tožnika k nastanku škodnega dogodka. Čeprav tožnik dela, ki ga je bilo potrebno opraviti, ni odklonil, mu zaradi tega ni mogoče pripisati soprispevka. Tožnik (kot tudi ostali vozniki drugotožene stranke) ni imel dejanske možnosti, da dela, tj. razklada tovora v namembnem kraju, ne bi opravil. Glede na to, da jeklena vrv po ugotovitvi sodišča prve stopnje na eni strani ni bila pritrjena na zatič in da tožnik ni imel drugega pripomočka, s katerim bi zatiče odprl, jih je moral odpreti z roko, kar pomeni, da je moral seči v območje zapiranja pokrova strehe. Zato tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastalemu škodnemu dogodku, ampak je podana izključna odgovornost drugotožene stranke in s tem tudi obveznost plačila odškodnine prvotožene stranke.
stiki med starši in otroki - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - nespremenjene okoliščine - pooblaščenec - državni pravniški izpit - sum spolne zlorabe
Pri otrocih, ki imajo razvojne posebnosti kot A. in B., je izražena odklonilnost do staršev običajno povsem iskrena (torej nepovzročena) in z visoko stopnjo verjetnosti temelji na njihovih dejanskih izkušnjah.
Izvedenec je poudaril, da bi stiki deklic z očetom zanju predstavljali psihično obremenitev in zato ne bi bili v njuno korist tudi, če bi bil izid kazenskega postopka za predlagatelja ugoden oziroma da so razlogi, ki ne omogočajo stikov, neodvisni od poteka in izida kazenskega postopka zaradi očitka spolne zlorabe.
Ni moč pritrditi pritožbi, da iz izvedenskega mnenja dr. T. ne izhaja, da bi naj obdolženka očitano kaznivo dejanje storila s krivdno obliko eventualnega naklepa. Njeno krivdo je potrebno ocenjevati ob upoštevanju njenega duševnega stanja in v posledici lastne vzgojne zanemarjenosti. Obdolženka ima takšne intelektualne sposobnosti, da zadoščajo za to, da ve kaj pomeni starševstvo in da tudi razume, da je vloga starša povezana s trudom in pripravljenostjo, da otroku izpolnjuje ne samo potrebo po preživetju, ampak tudi po razvoju na vseh področjih, kar je povezano z dejanji in zavestnim ukvarjanjem z otrokom. Poudariti je tudi potrebno, da je obdolženka bila večkrat opozorjena s strani delavk vrtca in CSD o njenem ravnanju z A., kar je za kratek čas upoštevala, nato pa je z opisanimi dejanji nadaljevala. Glede na to in ko sta bili pred tem oddani v rejo že dve njeni hčerki, je obdolženka vedela, kaj so njene dolžnosti, vendar je z A. zavestno tako ravnala kot se ji očita in na takšen način tudi na posledice pri njej privolila.