ZZVZZ-UPB3 člen 31, 31/1, 31/7.. - člen 140, 140/1, 140/4.. ZDR-1 člen 13, 14, 14/1.. OZ člen 88, 88/1.
bolniški stalež - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - ničnost - minimalna plača
Zajamčena plača se je kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov uporabljala do 1. 1. 2013, to je do začetka veljavnosti ZPIZ-2. Po uveljavitvi ZPIZ-2 institut zajamčene plače ne obstaja več, zato neusklajenega dela besedila 7. odstavka 31. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno uporabljati le ob njegovi jezikovni razlagi. Namesto instituta zajamčene plače je zato mogoče uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z veljavnim Zakonom o minimalni plači. Ob uporabi 2. in 3. odstavka 31. člena ZZVZZ glede na vzrok in trajanje začasne zadržanosti z dela, osnova za odmero nadomestila za čas začasne zadržanosti tako ne more biti manjša od minimalne plače.
Paulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo dejanje brez učinka v razmerju do upnika.
KZ-1 člen 75, 75/3, 75/4. ZKP člen 502, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - bližnji sorodnik
Čeprav je po podatkih Upravne enote udeleženka postopka lastnica osebnega avtomobila, ki je predmet začasnega zavarovanja, je sodišče glede na izsledke prikritih ukrepov utemeljeno sklepalo, da gre le za formalno lastništvo in da sta dejanska lastnika osebnega avtomobila obdolženca. Prestreženi pogovori med obdolženko in udeleženko postopka pa tudi izkazujejo, da je slednja vedela, da sredstva, s katerimi je bil opravljen nakup vozila, izvirajo iz kaznivega dejanja. S tem pa je po presoji pritožbenega sodišča podana situacija, ki jo predvideva tretji oz. četrti odstavek 75. člena KZ-1.
Z začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, to je od 1. 2. 2017 dalje, tožnica ne izkazuje več pravne koristi za odpravo izpodbijanih odločb. Z veljavnostjo ZSVarPre-E glede na 8. člen namreč Center za socialno delo postopka vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih solastnica je tožnica, v korist tožene stranke na podlagi izpodbijanih odločb ne bo začel oziroma se bo postopek za vpis te zaznambe, v kolikor je že bil začet, po uradni dolžnosti ustavil, v primeru, da pa je bil vpis že realiziran, pa se bo ta zaznamba po uradni dolžnosti izbrisala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Bistvo odpovednega razloga je v ugotovitvi premajhne prodaje v trgovinici, ki je v sklopu kavarne, kar stroškovno ne opravičuje več delovne potrebe po opravljanju dela na delovnem mestu prodajalec v tej trgovinici, v kavarni pa delajo tudi natakarice, ki lahko opravijo tudi prodajo v trgovinici. Navedeno predstavlja organizacijski in ekonomski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (prva alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007671
PZ člen 32, 41.. ZFPPIPP člen 248.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - pristaniška infrastruktura - odpoved najemne pogodbe v stečaju - stečajna masa - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
ZDR-1 člen 110.. ZSReg člen 8, 8/1.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - ničnost - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podpisnik tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko s tožnico sklenil sporazum o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako da je tožnici po tem sporazumu prenehalo delovno razmerje z dnem 10. 6. 2016. Ker dne 11. 5. 2016 pogodba o zaposlitvi s tožnico ni več obstajala, je toženka ni mogla odpovedati, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nična (35. člen OZ).
Tožnik je po mnenju sodnega izvedenca zmožen za lažje fizično delo, brez dvigovanja bremen nad višino ramen, brez dvigovanja in prenašanja težjih bremen ter brez dalj časa trajajoče hoje po neravninah. Da bi se lahko opredelilo, ali je tožnik še naprej zmožen opravljati dela v svojem poklicu, torej delo kmeta na svoji kmetiji, je potrebno natančno opredeliti katera dela v okviru te dejavnosti lahko tožnik še opravlja, in koliko (manj ali več kot 50 %) je zmanjšana njegova delovna zmožnost za svoj poklic. V tem delu je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 261, 261/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno presojati, ali je podan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V izreku izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč izrecno zapisano, da se podaja iz razloga hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Odpoved je torej bila podana iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da delodajalec v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve razlogov iz odpovedi. Še toliko bolj pa to velja za sodišče.
ZDSS-1 člen 6c, 53.. KPJS člen 35.. ZPol člen 86.. ZObr člen 98f.. ZSOVA člen 40.. ZVNDN člen 106.. ZIKS-1 člen 221.. ZSPJS člen 25.. ZPP člen 18.
kolektivni delovni spor - dodatek za stalnost - kolektivna pogodba - skladnost kolektivnih pogodb z zakonom
KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, temveč 52. člen ZSPJS določa, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Bistvo obravnavanega kolektivnega spora ni nezakonitost oziroma neustavnost določbe 35. člena KPJS, ki ne določa dodatka za stalnost, temveč nestrinjanje predlagatelja s tem, da je prvi odstavek 52. člena ZSPJS posegel v določbe področnih zakonov, ki so pred uveljavitvijo novega plačnega sistema določali višino dodatka za stalnost ter nestrinjanje z njegovo višino, določeno v drugem odstavku 52. člena ZSPJS.
Ker predlagatelj po vsebini ne izpodbija kolektivne pogodbe, ne gre za kolektivni spor, tudi če je sicer formalno zahtevek iz predloga oblikovan tako, da predlagatelj z njim izpodbija zakonitost določbe kolektivne pogodbe. Zahtevku, kot ga je postavil predlagatelj, glede na specifičnost ureditve in vsebine kolektivnih delovnih sporov, ni mogoče nuditi sodnega varstva, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavreči skladno z 18. členom ZPP.
ZDR-1 člen 54, 56.. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 73, 73/1, 118.
zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - projektno delo
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je delo, ki ga je opravljala tožnica na podlagi pogodb o zaposlitvi (pregledovanje in potrjevanje zahtevkov za povračilo EU sredstev), opravljalo v vseh obdobjih, ko je tožena stranka ta evropska sredstva prejemala. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, predstavljalo stalno delo in ne delo po projektu, zato je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
Ni moč pritrditi pritožbi, da iz izvedenskega mnenja dr. T. ne izhaja, da bi naj obdolženka očitano kaznivo dejanje storila s krivdno obliko eventualnega naklepa. Njeno krivdo je potrebno ocenjevati ob upoštevanju njenega duševnega stanja in v posledici lastne vzgojne zanemarjenosti. Obdolženka ima takšne intelektualne sposobnosti, da zadoščajo za to, da ve kaj pomeni starševstvo in da tudi razume, da je vloga starša povezana s trudom in pripravljenostjo, da otroku izpolnjuje ne samo potrebo po preživetju, ampak tudi po razvoju na vseh področjih, kar je povezano z dejanji in zavestnim ukvarjanjem z otrokom. Poudariti je tudi potrebno, da je obdolženka bila večkrat opozorjena s strani delavk vrtca in CSD o njenem ravnanju z A., kar je za kratek čas upoštevala, nato pa je z opisanimi dejanji nadaljevala. Glede na to in ko sta bili pred tem oddani v rejo že dve njeni hčerki, je obdolženka vedela, kaj so njene dolžnosti, vendar je z A. zavestno tako ravnala kot se ji očita in na takšen način tudi na posledice pri njej privolila.
ZDR-1 člen 34, 38, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 240, 241.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
V obravnavanem primeru je tožnik zahteval nedovoljeno nagrado kot protiuslugo za opravo storitve montaže pohištva, ki so ga kupci kupili pri toženi stranki. S svojim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Hkrati je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po 241. členu KZ-1. Zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006176
- člen 1.. ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2.. ZVZD člen 5, 6, 8. 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - soprispevek
Tožnik je bil razporejena na delo na gradbišče. Ko je prišel do polovice štiri metrskega odra, se je deska na gradbenem odru v višini 70 do 80 cm od zemlje obrnila, postavila pokončno, tožnik pa je padel na medenico in moda, nato pa z odra na tla ter se pri tem poškodoval. Pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da v obravnavani zadevi ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Tožnik se je v času dogodka, nahajal na gradbenem odru, ki je bil visok med 70 in 80 centimetrov, ko je prišlo do nesreče pri delu. Ni šlo torej za delo na višini. Zaradi dejstva, da oder ni bil ustrezno zavarovan, pa ni mogoče šteti, da je dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, s tem postala nevarna. Za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke je torej bistveno, kar je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je tožena stranka ravnala krivdno.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7.. ZPIZ-2 člen 3, 25, 148, 148/1.. ZPIZ-2A člen 3, 6.
lastnost zavarovanca - brezposlena oseba
Tožnica, ki je bila na dan 31. 12. 2012 obvezno zavarovana na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZPIZ-1, se je iz zavarovanja odjavila dne 18. 6. 2013, to je že po uveljavitvi ZPIZ-2A. Dne 27. 6. 2013 je pri tožencu vložila zgolj zahtevo za spremembo podlage zavarovanja, in sicer je uveljavljala priznanje statusa zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in ni podatkov, da bi se ponovno prijavila v zavarovanje, tako, da ni več zavarovanka niti po tretjem odstavku 34. člena ZPIZ-1. Sprememba zavarovanja tako, da bi imela status zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, namesto po tretjem odstavku 34. člena zakona, že iz tega razloga ni mogoča, tudi če bi za to obstajala pravna podlaga, in če bi sledili načelu enakega obravnavanja vseh oseb, ki so bile na dan 31. 12. 2012 brezposelne, ne glede na to, na kakšni pravni podlagi so bile vključene v prostovoljno zavarovanje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ob predpostavki, da tožnica izpolnjuje pogoje za zavarovanje na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in bi se jo posledično štelo med zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2 A, tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena ZPIZ-2 A. Namreč, če bi tožnica imela status zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, bi morala izpolnjevati pogoje iz 6. člena ZPIZ-2. Tako je v zvezi z rokom 30 dni in ponovno prijavo v zavarovanje, to pa potrjuje tudi pritožba, odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v podobni zadevi. Izrecno se je postavilo na stališče, da rok 30 dni velja le za zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2 A.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih navedb, da naj bi tožena stranka v času tožničine odsotnosti po 21. 7. 2014 drugim delavcem, ki so delali na enakih delovnih mestih kot ona, spremenila pogodbe o zaposlitvi oziroma, ponudila nove in s tem načrtno dosegla, da je tožnica ostala edina zaposlena na delovnem mestu samostojni strokovni sodelavec za izterjavo, kar je imelo za posledico odpoved njene pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno preverjalo, ali je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo, ni pa odgovorilo na tožničine navedbe, da je bilo to storjeno z namenom, da se ravno tožnici odpove pogodba o zaposlitvi. Tožničina odsotnost ne more biti utemeljena okoliščina za različno obravnavo delavcev. Sodišče res ne preverja smotrnosti poslovnih odločitev delodajalca, ki jih ta navaja kot razlog odpovedi, je pa v primeru delavčevih trditev o šikanozni odpovedi, kot jih podaja tudi tožnica, dolžno preveriti utemeljenost takšnih trditev, bistvo katerih je, da je tožena stranka z reorganizacijo načrtno ustvarila razmere za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003619
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373. KZ-1 člen 29, 29/3, 116, 116/1, 116/1-1, 116/1-4, 191, 191/1.
bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje nasilja v družini - umor iz nizkotnih nagibov - direktni naklep - olajševalne in oteževalne okoliščine - kaznivo dejanje umora - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena vseh dokazov - umor na zahrbten način - zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji
Obdolženec oškodovanca ni zabodel instinktivno, kot skuša to prikazati pritožnik. Obdolženec je namreč ravnal premišljeno, saj se je v okviru svoje bistveno zmanjšane prištevnosti na dejanje pripravil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina
Tožena stranka je z namenom racionalizacije in stroškovne optimizacije dela sprejela sklep o številu izvajalcev na posameznih delovnih mestih in zmanjšala število izvajalcev na delovnem mestu voznik I s 44 na 43 delavcev. Delodajalec ima pravico, da organizira delovni proces na način znižanja stroškov dela, tako da lahko dosega optimalne finančne rezultate in racionalizira poslovanje in izboljša organizacijo dela. Tožena stranka je sprejela odločitev o zmanjšanju števila delavcev tudi za druga delovna mesta. Glede na slabše finančno poslovanje tožene stranke je torej obstajal utemeljen razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku in ni šlo za fiktivnost razlogov.
Medtem ko je pri mlajših otrocih vprašanje presoje o tem, ali je treba stike z enim od staršev vzpodbujati in vzdrževati ali ne, to predvsem naloga ustreznih organov, mora sodišče pri otrocih med njihovim odraščanjem in zorenjem, ko ti postanejo sposobni izraziti svoje stališče glede stikov s starši, nameniti dolžno pozornost njihovim stališčem in čustvom ter njihovi pravici do spoštovanja zasebnega življenja.
Osnovno vodilo sodišča pri odločanju o stikih je korist otroka.