ZPIZ-2 člen 68, 403.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.. - člen 1, 2.
invalidnina - telesna okvara - poklicna bolezen
Kdaj gre za poklicno bolezen je potrebno presojati po določbi 68. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da so poklicne bolezni po tem zakonu bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister pristojen za zdravje. Definicijo poklicnih bolezni vsebuje tudi Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni v 2. členu in tudi pogoje za določanje delovnih mest, kjer se pojavljajo poklicne bolezni. Določen je tudi postopek ugotavljanja in dokazovanja. Pri tožnici ni podana poklicna bolezen. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
Ob dejstvu, da je bila v predsodnem postopku zahteva za priznanje pravice do delne pokojnine vložena 1. 4. 2015, je potrebno tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov, priznanje pravice, odmero in izplačevanje delne pokojnine že od 24. 6. 2011 dalje, z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi stroškovno, kot neutemeljen zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007671
PZ člen 32, 41.. ZFPPIPP člen 248.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - pristaniška infrastruktura - odpoved najemne pogodbe v stečaju - stečajna masa - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7.. ZPIZ-2 člen 3, 25, 148, 148/1.. ZPIZ-2A člen 3, 6.
lastnost zavarovanca - brezposlena oseba
Tožnica, ki je bila na dan 31. 12. 2012 obvezno zavarovana na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZPIZ-1, se je iz zavarovanja odjavila dne 18. 6. 2013, to je že po uveljavitvi ZPIZ-2A. Dne 27. 6. 2013 je pri tožencu vložila zgolj zahtevo za spremembo podlage zavarovanja, in sicer je uveljavljala priznanje statusa zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in ni podatkov, da bi se ponovno prijavila v zavarovanje, tako, da ni več zavarovanka niti po tretjem odstavku 34. člena ZPIZ-1. Sprememba zavarovanja tako, da bi imela status zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, namesto po tretjem odstavku 34. člena zakona, že iz tega razloga ni mogoča, tudi če bi za to obstajala pravna podlaga, in če bi sledili načelu enakega obravnavanja vseh oseb, ki so bile na dan 31. 12. 2012 brezposelne, ne glede na to, na kakšni pravni podlagi so bile vključene v prostovoljno zavarovanje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ob predpostavki, da tožnica izpolnjuje pogoje za zavarovanje na podlagi 7. alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in bi se jo posledično štelo med zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2 A, tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 6. člena ZPIZ-2 A. Namreč, če bi tožnica imela status zavarovanke po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, bi morala izpolnjevati pogoje iz 6. člena ZPIZ-2. Tako je v zvezi z rokom 30 dni in ponovno prijavo v zavarovanje, to pa potrjuje tudi pritožba, odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v podobni zadevi. Izrecno se je postavilo na stališče, da rok 30 dni velja le za zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2 A.
Z začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, to je od 1. 2. 2017 dalje, tožnica ne izkazuje več pravne koristi za odpravo izpodbijanih odločb. Z veljavnostjo ZSVarPre-E glede na 8. člen namreč Center za socialno delo postopka vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih solastnica je tožnica, v korist tožene stranke na podlagi izpodbijanih odločb ne bo začel oziroma se bo postopek za vpis te zaznambe, v kolikor je že bil začet, po uradni dolžnosti ustavil, v primeru, da pa je bil vpis že realiziran, pa se bo ta zaznamba po uradni dolžnosti izbrisala.
ZPP člen 95, 116, 137, 137/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/4, 35/5.
vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev - vročanje po pooblaščencu - zastopanje po odvetniku - preklic pooblastila odvetniku - stroški nepravdnega postopka - sprememba ureditve stikov
Pravilna je izpodbijana odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Sodišče je torej pri svoji odločitvi uporabilo splošno določbo ZNP. Obravnavani postopek ni bil izvršen v interesu katerega od udeležencev, ampak v interesu njunih otrok. Prav tako ne gre za situacijo, ko bi zakon določal, da naj stroške trpi le eden od udeležencev postopka, niti za situacijo, ko bi bili stroški povzročeni krivdno ali po naključju, ki se je pripetilo enemu od udeležencev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje je zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem dveh prič preuranjeno presodilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Menilo je namreč, da ti dve priči (bivša zunanja računovodkinja tožene stranke in tožničina sodelavka, s katero sta sedeli v isti pisani) ne bi mogli izpovedati o obstoju poslovnega razloga. Četudi je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je reorganizacija delovnega procesa v pristojnosti delodajalca, je v primeru trditev, kot jih podaja tožnica, da je bila odpoved podana zgolj z namenom, da ravno tožnica ostane brez zaposlitve, ne pa z namenom zasledovanja boljše organizacije, stranki potrebno omogočiti dokazovanje njenih trditev o šikanozni odpovedi.
Predlog za obnovo postopka, končan s pravnomočno sodno odločbo, ni vložen po odvetniku, niti ni izkazano, da bi vlagateljica imela pravniški državni izpit. Zato je predlog za obnovo sodnega postopka, ob uporabi 91. člena ZPP, zakonito zavržen.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlagane dokaze z razlogom, da se plačil z zaslišanji ne dokazuje. Navedeno namreč ni mogoče posplošeno trditi.
Tožeča stranka kot zavarovanec ne bi mogla od zavarovalnice zahtevati plačila, če oškodovancu ne bi sama povrnila nastale škode. Bi bila pa zavarovalnica (pod določenimi pogoji) dolžna plačati škodo tretjemu, oškodovancu, če bi ji le-ta postavil neposredni odškodninski zahtevek (drugi odstavek 965. člena OZ).
ZKP člen 76, 170, 170/6, 270, 270/2, 277, 277/1. KZ-1 člen 123, 123/1.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zavrženje obtožnice - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje - formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - pristojnost zunajobravnavnega senata
Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Šele v drugi pripravljalni vlogi je toženka prerekala višino (ceno) postavk iz vtoževanega računa in tožnici očitala, da ni predložila cenika, ki omogoča, da se zneski preverijo, kar je bilo prepozno. V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), oziroma v konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, ki jo vložita stranki v gospodarskem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00001432
ZPP člen 8, 196, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 10, 145. ZZZDR člen 12, 12/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - elementi izvenzakonske skupnosti - dokazna ocena
Izvenzakonska skupnost je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Za izvenzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata in sta si intimna. Stališče sodne prakse je, da je pri odločanju o obstoju izvenzakonske skupnosti starejših oseb, ki imajo družine že od prej, potrebna zadržanost.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - zavrženje predloga - prepozen predlog - nepodaljšljivost roka
Napadeni sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje v njem pravilno ugotavlja, da je obsojenec zamudil rok, v katerem bi moral podati predlog za odlog in obročno odplačevanje stroškov kazenskega postopka, da bi bil predlog pravočasen.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. URS člen 2, 33, 67. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 286a, 286a/1, 306, 306/4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 26, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/2. ZN člen 4, 43. OZ člen 3, 5, 337, 1057, 1057/2. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 13, 13/5, 18a, 21, 21/1. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 24, 27, 27/1. ZPotK-2 člen 20, 20/5, 26, 27, 27/1.
kredit v CHF - potrošniški kredit - izvršilni postopek - notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - načelo formalne legalitete - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - kršitev morale - preizkus po uradni dolžnosti - načelo učinkovitosti prava EU - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - tečajne razlike - načelo vestnosti in poštenja - pravica do zasebne lastnine - socialna funkcija lastnine
Notarski zapis je zgolj zapis poslovne volje strank (pravnega posla), le da v posebni obliki, ki mu pravni red daje učinke izvršilnega naslova le, če so podani izrecno z zakonom predpisani pogoji.
Notarski zapis učinek izvršilnega naslova pridobi le pod pogojem procesnega soglasja dolžnika o neposredni izvršljivosti (4. člen ZN). Gre za procesno dispozicijo, ki pomeni izognitev sodnemu postopku pridobitve izvršilnega naslova, s tem pa tudi sodnemu preverjanju v fazi oblikovanja izvršilnega naslova, zato je z vidika varstva javnega reda bistveno, da navedena procesna dispozicija ne omogoča doseganje pravnih učinkov, ki jih stranki ne bi mogli doseči v pravdnem postopku pridobitve izvršilnega naslova (s procesno dispozicijo zaobiti zapovedi in prepovedi materialnega prava prisilne narave ali morale - tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker pri notarskem zapisu ni predhodno opravljen noben tak preizkus, je prvo sodišče, ki ga lahko opravi, izvršilno sodišče, ko preverja obstoj zakonskih pogojev, pod katerimi ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova.
Preizkus skladnosti obveznosti v notarskem zapisu s prisilnimi predpisi še vedno sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelu formalne legalitete).
Slovensko potrošniško pravo izhaja iz skupnega sistema varstva potrošnikov prava EU, ki poudarja potrošnikovo podrejenost glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar nima vpliva na vsebino pogojev, ki jih je predhodno določil ponudnik. Sodišče EU poudarja, da je navedeno neenakost mogoče izravnati le s posredovanjem tretjega, ki s pogodbenima strankami ni povezan. Iz tega je mogoče izpeljati dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti zavrne učinkovanje nepoštenih pogodbenih pogojev, četudi potrošnik v postopku ni aktiven.
Sodišče EU v zvezi z možnostmi sodišča, da v sodnem postopku izravna neenakovreden položaj in zavrne uporabo nedopustnih pogojev, poudarja pomen načela učinkovitosti, v skladu s katerim postopkovna ureditev držav članic ne sme onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanja pravic, ki jih potrošniku podeljuje pravo EU. Razlaga, ki ne dopušča uveljavitve ničnosti obveznosti v notarskem zapisu kot ugovornega razloga v slovenskem izvršilnem postopku, ne sledi temu načelu, razlaga, ki dopušča preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi v izvršilnem postopku, pa ga utrjuje (Direktivi Sveta št. 93/13/EGS - t. i. potrošniški direktivi lojalna razlaga).
Slovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti (maksimiranje obrestne mere, prepoved obrestovanja obresti), se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje (23. in 24. člen ZVPot).
Ker se kreditno razmerje nanaša na ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS), je pravilno upoštevati tudi njeno socialno funkcijo, ki je v razvoju celotne družbene skupnosti (67. člen URS). Z vidika družbe je dolgoročno kreditiranje nujen in prevladujoč način pridobitve denarnih sredstev prebivalstva za nakup stanovanja in s tem rešitev socialnega vprašanja prebivanja, pri čemer je odplačevanje vezano na posameznikove mesečne prihodke (v domači valuti). Socialna funkcija se lahko uresniči le, če potrošniški stanovanjski kredit ne vsebuje prekomernih tveganj, ki jih povprečen potrošnik ne more obvladovati. Sorazmerna omejitev tveganja, ki ga prinaša vezanost kredita na tujo valuto, je zato nujna.
povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - lahka telesna poškodba - zelo lahka telesna poškodba
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo lahke (I. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejel približno štiri in pol povprečnih neto plač v RS, kar je celo nekoliko nad povprečjem prisojenih odškodnin v teh primerih, in je sprejemljivo: izvedenec je namreč skupno poškodbe ocenil kot lahke (kar je II. skupina).
Obdolženec je storitev kaznivega dejanja zanikal in ga zato ni mogel obžalovati, tega pa se mu pri odmeri kazenske sankcije ne sme šteti v škodo. Tudi ogrozitev tujega premoženja kot ustavno zavarovane kategorije ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, saj je povzročitev premoženjske škode drugemu zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije.
ZIZ člen 32, 32/1, 34, 34/3, 168, 168/1, 168/3, 168/5. OZ člen 255, 260.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na nepremičnine - lastništvo na nepremičninah - prekinitev izvršilnega postopka - tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
S sodbo na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se dolžnikova pravna dejanja niso razveljavila, zato se premoženje ni vrnilo v premoženje dolžnika, temveč je ostalo del premoženja toženca v pravdnem postopku L. B. Predložena sodba tako ne predstavlja podlage za nadaljevanje izvršbe na predlagane nepremičnine v izvršilnem postopku, ki se vodi zgolj zoper dolžnika A. B., ampak je izvršilni naslov zoper L. B. kot realnega dolžnika, ki je dolžan dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do A. B. na predmetne nepremičnine.
sosedsko pravo - prepoved povzročanja škode - prepoved vznemirjanja - vir nevarnosti - imisija
Pri tehtanju med neugodnimi vplivi utrjevanja toženčevega zemljišča na koreninski sistem več metrov oddaljenih tožnikovih dreves in pravico toženca, da svojo lastnino ekonomsko in gradbeno optimalno izkorišča, je varstvo nudeno tožencu.