pogodba o leasingu - odstop od pogodbe - posledice odstopa od pogodbe - vpliv začetka stečajnega postopka na terjatev stečajnega upnika iz obojestransko odplačne pogodbe - načela stečajnega postopka - pogodba o lizingu - stečaj lizingojemalca - upoštevanje vrednosti predmetov lizinga pri ugotavljanju višine v stečaju prijavljene terjatve
Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da začetek stečaja vpliva na razmerje med pogodbenima strankama. Tožeča stranka je kljub temu, da končni obračun v skladu z določbami pogodbe ni bil izdelan, svojo terjatev v celoti (brez upoštevanja vrednosti predmeta lizinga) prijavila v stečaj in sicer po stanju v trenutku začetka stečaja. V stečajnem postopku veljajo načelo enakega obravnavanja upnikov, zlasti pa načelo hitrosti postopka in načelo koncentracije postopka. Prav zaradi zadnjih dveh ni mogoče odlagati trenutka, ko bi prišlo do poračuna, v nedogled. Pravna razmerja stečajnega dolžnika po zaključku stečaja ne morejo ostati odprta in nerešena, kot bi se zgodilo, če bi sodišče tožeči stranki terjatev priznalo v celoti, do zaključka stečaja pa predmeti lizinga še ne bi bili prodani4. Poleg tega bi priznanje celotne terjatve pomenilo, da ima tožeča stranka v trenutku začetka stečaja tako terjatev iz naslova kršitve pogodbe (izračunano brez upoštevanja vrednosti predmetov lizinga) kot lastnino nad predmeti lizinga. Oboje skupaj pa presega škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi kršitve pogodbe o lizingu. V taki situaciji je zato potrebna intervencija sodišča, da ugotovi višino terjatve, ki ustreza nastali škodi.
Pri tem pa je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo dejstva, da je predmete lizinga izbral lizingojemalec, da je bil glavni namen pogodbe o lizingu financiranje in da je pogodbo o lizingu kršil lizingojemalec. V nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava je, da mora lizingodajalec nositi vse rizike v zvezi z bodočo prodajo predmetov lizinga, ki jih je izbral lizingojemalec. Nad lizingojemalcem je bil začet stečaj, iz njegove sfere izvira položaj, ko je treba razmerje med pogodbenima strankama zaključiti, zato je materialnopravno napačno izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri izračunu upoštevalo vrednost, ki jo bo lahko tožeča stranka dosegla, ker naj bi se ji ne mudilo s prodajo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja
Obtoženčevo nasilje je trajalo vse od leta 2009 dalje, v izreku opisana ravnanja obtoženca pa so vsekakor takšna, da iz njih nedvomno izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja. Obtožencu se namreč očita izvajanje psihičnega in fizičnega nasilja in sicer psihičnega nasilja v obliki zmerjanja, žalitev, groženj s smrtjo zunajzakonski partnerici in njeni družini, fizično pa tako, da je zunajzakonsko partnerico držal za vrat, jo zgrabil za lase in brcnil v predel trebuha. Celotno ravnanje obtoženega, opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je trajalo več let, nedvomno izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini, zato se ni moč strinjati z zagovornikom, da bi šlo v obravnavanem primeru lahko zgolj za razžalitev.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 261, 261/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno presojati, ali je podan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V izreku izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč izrecno zapisano, da se podaja iz razloga hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Odpoved je torej bila podana iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da delodajalec v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve razlogov iz odpovedi. Še toliko bolj pa to velja za sodišče.
izredna socialna pomoč - zavrženje tožbe - poprava tožbe
Tožniki v postavljenem roku niti kasneje, tožbe niso dopolnili skladno s pozivom sodišča. Niso si postavili ustreznega pooblaščenca ali tožbe sami podpisali, niti niso predložili izpodbijane prvostopenjske odločbe in dokazil v zvezi z izpolnitvijo pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa. Prav tako niso zaprosili za brezplačno pravno pomoč. Ker niso ravnali v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi oziroma dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po 3. odstavku 88. člena v zvezi s 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo zakonito zavrglo.
stiki med starši in otroki - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - nespremenjene okoliščine - pooblaščenec - državni pravniški izpit - sum spolne zlorabe
Pri otrocih, ki imajo razvojne posebnosti kot A. in B., je izražena odklonilnost do staršev običajno povsem iskrena (torej nepovzročena) in z visoko stopnjo verjetnosti temelji na njihovih dejanskih izkušnjah.
Izvedenec je poudaril, da bi stiki deklic z očetom zanju predstavljali psihično obremenitev in zato ne bi bili v njuno korist tudi, če bi bil izid kazenskega postopka za predlagatelja ugoden oziroma da so razlogi, ki ne omogočajo stikov, neodvisni od poteka in izida kazenskega postopka zaradi očitka spolne zlorabe.
ZDR-1 člen 110.. ZSReg člen 8, 8/1.. ZGD-1 člen 515.. OZ člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - ničnost - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil podpisnik tudi po letu 2006 dejansko poslovodja toženke, je lahko s tožnico sklenil sporazum o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako da je tožnici po tem sporazumu prenehalo delovno razmerje z dnem 10. 6. 2016. Ker dne 11. 5. 2016 pogodba o zaposlitvi s tožnico ni več obstajala, je toženka ni mogla odpovedati, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nična (35. člen OZ).
ZGD-1 člen 237, 337, 337/1, 337/2. OZ člen 73, 73/1.
delniška družba - prenos delnic - soglasje družbe za prenos delnic - vinkulacija - vinkulacija delnic - razrešnica
Delniška družba določa svoje cilje samostojno. Po oceni pritožbenega sodišča je v Statutu družbe konkretno določen cilj v smeri zapiranja družbe z ambicijo doseganja čim večjega števila (z možnostjo doseganja absolutno - kvalificirane kapitalske večine) notranjega lastništva zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev, legitimen in pravno dopusten cilj.
Vinkulacija je torej instrument za zagotovitev cilja, ki je v tem, da se v delniški strukturi družbe zagotavlja in ohranja (v čim večji meri, z možnostjo zagotovitve absolutno - kvalificirane kapitalske večine) struktura notranjih delničarjev, ki so sodelovali pri lastninskem preoblikovanju z uporabo notranjih metod lastninjenja. Več kot očitno pa je, da se ta cilj družbe lahko realizira z omejevanjem prenosljivosti delnic, in sicer v smeri, da se lahko pridobiteljem delnic, ki so izven kroga oseb obstoječih delničarjev in niso zaposleni pri toženi stranki ali z njo povezani družbi, s strani upravnega odbora tožene stranke odreče soglasje za prenos delnic. Če v vlogi pridobitelja delnic nastopa oseba, ki ni obstoječi delničar družbe in ki ni zaposlena v družbi ali z njo povezani osebi, lahko upravni odbor tožene stranke zavrne soglasje za prenos delnic.
ZZVZZ-UPB3 člen 31, 31/1, 31/7.. - člen 140, 140/1, 140/4.. ZDR-1 člen 13, 14, 14/1.. OZ člen 88, 88/1.
bolniški stalež - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - ničnost - minimalna plača
Zajamčena plača se je kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov uporabljala do 1. 1. 2013, to je do začetka veljavnosti ZPIZ-2. Po uveljavitvi ZPIZ-2 institut zajamčene plače ne obstaja več, zato neusklajenega dela besedila 7. odstavka 31. člena ZZVZZ ni mogoče pravilno uporabljati le ob njegovi jezikovni razlagi. Namesto instituta zajamčene plače je zato mogoče uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z veljavnim Zakonom o minimalni plači. Ob uporabi 2. in 3. odstavka 31. člena ZZVZZ glede na vzrok in trajanje začasne zadržanosti z dela, osnova za odmero nadomestila za čas začasne zadržanosti tako ne more biti manjša od minimalne plače.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001049
ZZad člen 81. ZDen člen 73. UZITUL člen 22b, 22č, 22d, 22g.
prenos premoženja - banka - denarna odškodnina - denacionalizacija - pravica do odškodnine po 73. členu ZDen
Predlagateljičin položaj je drugačen od položaja zavezancev, ki so sicer upravičeni do odškodnine na podlagi 73. člena ZDen. Predlagateljica je bila ustanovljena z aktom ustavnopravnega ranga, to je z UZITUL-A, s katerim je bilo iz družbe A nanjo preneseno določeno premoženje, vključno s spornimi nepremičninami in se je že ob ustanovitvi vedelo, da gre za del premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Ni torej (delna) univerzalna pravna naslednica družbe A. S prenosom premoženja iz družbe A na predlagateljico je ustavodajalec torej na drug način ne le ohranil, ampak sploh zagotovil "produkcijsko sposobnost" predlagateljice. Če bi bil namen UZITUL-A, da se poleg prenosa premoženja prenese tudi upravičenje po ZDen (pravica do odškodnine iz 73. člena ZDen), bi to izrecno določal.
V tovrstnih pravdah solastniki stanovanja nimajo položaja nujnih sospornikov, zato je tožnica lahko vložila tožbo sama. Toženec v zvezi z zatrjevanimi stvarnimi napakami najetega stanovanja zoper tožnico v pravdi ni uveljavljal ustreznega (oblikovalnega) zahtevka za znižanje najemnine, zato se ne more izogniti plačilu dolgovane najemnine, še manj zahtevani izselitvi, saj za uporabo najetega stanovanja nima več pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002363
OZ člen 190, 190/1, 289, 336, 336/1, 427, 427/5, 443. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. ZPP člen 163, 163/2, 163/3, 339, 339/2, 339/2-14.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - nadomestitev vrednosti dosežene koristi - zapadlost terjatve - izguba posesti vlagatelja - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - pogodba o prevzemu izpolnitve
Tožnik je z vlaganji pridobil verzijski zahtevek, kar pomeni, da mu mora toženka na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ nadomestiti vrednost dosežene koristi. To v obravnavanem primeru predstavlja večvrednost nepremičnine, ki je posledica izvršenih vlaganj.
Tožnikov zahtevek nima stvarnopravne narave, ampak gre za obligacijsko terjatev. Ta je nastala v trenutku, ko se je vrednost nepremičnine povečala, torej že takrat, ko so bila tožnikova vlaganja končana. Že tedaj je prišlo do toženkinega okoriščenja in hkrati do tožnikovega prikrajšanja; le zapadla je tožnikova terjatev šele takrat, ko je tožnik izgubil posest spornih nepremičnin (tretji odstavek 48. člena SPZ v zvezi z prvim odstavkom 336. člena in 289. členom OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00002125
ZASP člen 81, 146, 146-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2. OZ člen 198.
procesna in stvarna legitimacija - pravica radiodifuznega oddajanja - uporaba tarife
Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu preneseno na kolektivno organizacijo avtor teh pravic ne more osebno upravljati. Ker je tožeča stranka na podlagi zakonskega določila pooblaščena za uveljavljanje malih avtorskih pravic, se tožena stranka, ki je nesporno uporabljala avtorska dela, plačila svoje obveznosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na nepravilnosti v notranjem mandatnem razmerju med avtorji in kolektivno organizacijo, torej na razmerje, v katerem ni udeležena.
Tožena stranka je avtorsko varovana dela uporabljala brez dovoljenja tožeče stranke in zaradi tega tožeči stranki dolguje nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorskih varovanih del.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno odločilo, ko v konkretnem primeru pri odločanju ni uporabilo Tarife 2007.
ZKP člen 76, 170, 170/6, 270, 270/2, 277, 277/1. KZ-1 člen 123, 123/1.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zavrženje obtožnice - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje - formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - pristojnost zunajobravnavnega senata
Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001140
OZ člen 39, 50, 417, 435.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - zavarovanje plačila - pogodbeno razmerje - pogodbena kavza - dogovor - pogodbena obveznost - vračilo kupnine - navidezen pravni posel - fiduciarni posel - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - dokazno breme - nižji dokazni standard
Nižji dokazni standard se sprejme v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena. Do tega pride le izjemoma. Neutemeljena je razlaga tožencev, da je takšen tudi predmetni primer. V tej zadevi namreč ne gre za pretežko dokazno breme (dokazno stisko), ki bi opravičevalo takšno postopanje.
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenašati stvarnih pravic, temveč le obligacijske pravice, torej terjatve.
Značilnost fiduciarnega posla je v tem, da upnik pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je dana v zavarovanje, ne pa njene posesti.
Tožnika zahtevata plačilo na podlagi pogodbe, s katero je družba tožencema prodala nepremičnine, toženca pa sta se zavezala, da bosta kupnino poravnala v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Naknadno z aneksom so se stranke dogovorile, da se tožencema vrača del kupnine v znesku 119.256,39 EUR, ta znesek pa bosta plačala na račun prodajalca najpozneje v 24-tih mesecih od sklenitve pogodbe. Toženca ne zanikata prejema tega zneska in tudi ne dejstva, da sta kasneje vrnila oziroma plačala le 31.000,00 EUR. Ta znesek sta po cesiji nakazala tožniku, dolgujeta pa mu še preostanek.
sosedsko pravo - prepoved povzročanja škode - prepoved vznemirjanja - vir nevarnosti - imisija
Pri tehtanju med neugodnimi vplivi utrjevanja toženčevega zemljišča na koreninski sistem več metrov oddaljenih tožnikovih dreves in pravico toženca, da svojo lastnino ekonomsko in gradbeno optimalno izkorišča, je varstvo nudeno tožencu.
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/7, 158. ZASP-B člen 26, 26/4.
pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv
Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo.
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine.
Ker je Tarifa 1998 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila.
Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.
izvrševanje zaporne kazni - odprti oddelek - osebne okoliščine na strani storilca - način storitve kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi
Kršitev kazenskega zakona je podana, če je kazenski zakon kršen v enem od vprašanj, ki so taksativno našteta v točkah 1. do 6. 372. člena ZKP, torej če sodišče kazenski zakon na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje uporabi v nasprotju z zakonom ali pa ga sploh ne uporabi. Pritožba ne navaja nič od navedenega, sodišču prve stopnje pa pavšalno očita, da je ravnalo nezakonito in pristransko, pri čemer pri slednjem izhaja iz lastne ocene okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev in je drugačna od tiste, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče.
V konkretnem primeru je pooblaščenec tožeče stranke napačno označil sodišče tako v vlogi, kot na pisemski ovojnici, zato v konkretnem primeru ne gre za očitno pomoto.
ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - pobotni ugovor
Ker tožena stranka ni postavila izrecnega pobotnega ugovora, temveč je le trdila, da je z izvedenim plačilom poravnala vse odprte terjatve, je izrek sodbe, ki vsebuje odločitev o obstoju dveh terjatev in medsebojnem pobotanju, nepravilen.
ZD člen 19, 19/1, 25, 163, 223. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
dediščinska tožba - pastorek - posvojitev - dedni (nujni) delež - uporaba jezika
Pastorki niso zakoniti dediči, torej tudi ne nujni dediči.
Tožnici je bila dana možnost razpravljanja pred sodiščem v jeziku, ki ga razume, saj je bila na naroku za glavno obravnavo navzoča sodna tolmačica za makedonski jezik.