CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004585
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1. ZGD-1 člen 263, 264, 264/1, 515, 515/7, 534, 535.
obrazložen odgovor na tožbo - zakupna pogodba - odškodninski zahtevek - oškodovanje družbe - poslovodja družbe - možnost vplivanja na poslovanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - škoda, ki jo povzroči tretja oseba
Odškodninska odgovornost de facto poslovodje je podana, če so izpolnjeni pogoji iz določbe prvega odstavka 264. člena ZGD-1 v zvezi s sedmim odstavkom 515. člena ZGD-1 (odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb), po kateri mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo.
vračilo v last - lastninska pravica na nepremičnini - Odlok AVNOJ
Vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko na podlagi določbe 14. člena ZSKZ, ni mogel biti pravilen, saj nasprotna udeleženka na teh nepremičninah, ki v času uveljavitve ZSKZ niso bile družbena lastnina, na takšni pravni podlagi ni mogla pridobiti lastninske pravice.
Določilo 1. člena Zakona o ravnanju z imovino, ki glede na njegovo vsebino izrecno ureja tisto premoženje, ki je na kakršen koli način bilo vzeto po okupatorjih in njegovih pomagačih in je prešlo v last tretjih oseb po 2. členu Odloka AVNOJ-a, se torej ne nanaša na premoženje, ki je bilo po okupatorju prenešeno v last obastnih organov nemškega rajha in ki je po določbi 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a postalo družbena lastnina.
začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca proti tretji osebi
Po izrečeni sodbi glede na določbe 111. člena ZKP začasnega zavarovanja za premoženjskopravni zahtevek zoper drugo osebo ni več mogoče odrediti ali podaljšati. Premoženjskopravni zahtevek lahko oškodovanec v kazenskem postopku uveljavlja le zoper obdolženca (109. člen ZKP), zoper drugo osebo pa le v pravdi, kjer izpodbija pravni posel.
Vendar kljub tako ugotovljenemu namenu, ki ga je imela tožeča stranka pri sklepanju zadevnih kreditnih pogodb, pri le teh ni šlo za navidezne pravne posle. Pri navidezni pogodbi gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven. Da gre za navidezno pogodbo, mora biti volja navideznosti sporazumna, kar pomeni, da sta imeli tako voljo obe pogodbeni stranki. V obravnavanem primeru, kot že obrazloženo, ni dvoma, da je bila tožeča stranka pri zadevnih kreditnih pogodbah le navidezni kreditojemalec. Ali je šlo pri zadevnih kreditnih pogodbah tudi za navidezne pravne posle, pa je potrebno presoditi, ali je tudi na strani tožene stranke oziroma P. obstajala volja oziroma vedenje o tem, da je tožeča stranka le navidezni kreditojemalec in da je pravi kreditojemalec družba Pr. Kajti če kreditodajalec za dogovor med resničnnim kreditojemalcem in navideznim kreditojemalcem ne ve, kreditna pogodba med banko in navideznim kreditojemalcem ni navidezna.
Predlagateljičin položaj je drugačen od položaja zavezancev, ki so sicer upravičeni do odškodnine na podlagi 73. člena ZDen. Predlagateljica je bila ustanovljena z aktom ustavnopravnega ranga, to je z UZITUL-A, s katerim je bilo iz družbe Y nanjo preneseno določeno premoženje, vključno s spornimi nepremičninami in se je že ob ustanovitvi vedelo, da gre za del premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Ni torej (delna) univerzalna pravna naslednica družbe Y. S prenosom premoženja iz družbe Y na predlagateljico je ustavodajalec torej na drug način ne le ohranil, ampak sploh zagotovil "produkcijsko sposobnost" predlagateljice. Če bi bil namen UZITUL-A, da se poleg prenosa premoženja prenese tudi upravičenje po ZDen (pravica do odškodnine iz 73. člena Zden), bi to izrecno določal.
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/7, 158. ZASP-B člen 26, 26/4.
pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv
Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo.
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine.
Ker je Tarifa 1998 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila.
Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da bi bila pretirana, neživljenjska zahteva, da bi morala zavarovanka tožene stranke vsak trenutek preverjati stanje jaškov na cestah in poteh, ki jih je dolžna vzdrževati, četudi je dolžna ravnati pri tem s profesionalno skrbnostjo. Do škodnega dogodka je očitno prišlo po naključju, za katerega pa prva tožena stranka ne odgovarja.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlagane dokaze z razlogom, da se plačil z zaslišanji ne dokazuje. Navedeno namreč ni mogoče posplošeno trditi.
Tožeča stranka kot zavarovanec ne bi mogla od zavarovalnice zahtevati plačila, če oškodovancu ne bi sama povrnila nastale škode. Bi bila pa zavarovalnica (pod določenimi pogoji) dolžna plačati škodo tretjemu, oškodovancu, če bi ji le-ta postavil neposredni odškodninski zahtevek (drugi odstavek 965. člena OZ).
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/5, 157/6, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. ZUstS člen 1, 1/3.
glasbena dela - avtorski honorar - običajen avtorski honorar - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - primerna tarifa - tarifa za uporabo avtorskih del - skupni sporazum - tarifa SAZAS - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - začasna tarifa
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine. Ustavno sodišče namreč Tarife 1998 ni v celoti razveljavilo. Ustavno sodišče ni poseglo v Tarifo 1998 v delu, ki se nanaša na določitev nadomestila za kabelsko retransmisijo.
OZ člen 190, 336, 336/1, 341, 352, 352/3, 364, 1039.
zastaranje - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - poslovna odškodninska terjatev - asignacija - pripoznava dolga - neupravičena pridobitev
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). Pravila o subjektivnem in objektivnem roku zastaranja se ne uporabljajo pri poslovnih odškodninskih terjatvah. Tožnik je bil od naslednjega dne po kršitvi pogodbene obveznosti upravičen terjati izpolnitev obveznosti, s tem pa je začel teči (enoletni) zastaralni rok, ki je potekel pred vložitvijo tožbe dne 6. 2. 2015.
Državni tožilec je s prevzemom pregona po drugem odstavku 63. člena ZKP oziroma z vložitvijo obtožnega predloga za dejanje, ki je bilo po opisu zajeto tudi v obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca, postal upravičeni tožilec, oškodovanec pa je v nastali procesni situaciji izgubil položaj stranke (tožilca) v postopku.
ZKP člen 76, 170, 170/6, 270, 270/2, 277, 277/1. KZ-1 člen 123, 123/1.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zavrženje obtožnice - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje - formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - pristojnost zunajobravnavnega senata
Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - zavrženje predloga - prepozen predlog - nepodaljšljivost roka
Napadeni sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje v njem pravilno ugotavlja, da je obsojenec zamudil rok, v katerem bi moral podati predlog za odlog in obročno odplačevanje stroškov kazenskega postopka, da bi bil predlog pravočasen.
V konkretnem primeru je pooblaščenec tožeče stranke napačno označil sodišče tako v vlogi, kot na pisemski ovojnici, zato v konkretnem primeru ne gre za očitno pomoto.
Obdolženec je storitev kaznivega dejanja zanikal in ga zato ni mogel obžalovati, tega pa se mu pri odmeri kazenske sankcije ne sme šteti v škodo. Tudi ogrozitev tujega premoženja kot ustavno zavarovane kategorije ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, saj je povzročitev premoženjske škode drugemu zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. URS člen 2, 33, 67. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 286a, 286a/1, 306, 306/4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 26, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/2. ZN člen 4, 43. OZ člen 3, 5, 337, 1057, 1057/2. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 13, 13/5, 18a, 21, 21/1. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 24, 27, 27/1. ZPotK-2 člen 20, 20/5, 26, 27, 27/1.
kredit v CHF - potrošniški kredit - izvršilni postopek - notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - načelo formalne legalitete - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - kršitev morale - preizkus po uradni dolžnosti - načelo učinkovitosti prava EU - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - tečajne razlike - načelo vestnosti in poštenja - pravica do zasebne lastnine - socialna funkcija lastnine
Notarski zapis je zgolj zapis poslovne volje strank (pravnega posla), le da v posebni obliki, ki mu pravni red daje učinke izvršilnega naslova le, če so podani izrecno z zakonom predpisani pogoji.
Notarski zapis učinek izvršilnega naslova pridobi le pod pogojem procesnega soglasja dolžnika o neposredni izvršljivosti (4. člen ZN). Gre za procesno dispozicijo, ki pomeni izognitev sodnemu postopku pridobitve izvršilnega naslova, s tem pa tudi sodnemu preverjanju v fazi oblikovanja izvršilnega naslova, zato je z vidika varstva javnega reda bistveno, da navedena procesna dispozicija ne omogoča doseganje pravnih učinkov, ki jih stranki ne bi mogli doseči v pravdnem postopku pridobitve izvršilnega naslova (s procesno dispozicijo zaobiti zapovedi in prepovedi materialnega prava prisilne narave ali morale - tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker pri notarskem zapisu ni predhodno opravljen noben tak preizkus, je prvo sodišče, ki ga lahko opravi, izvršilno sodišče, ko preverja obstoj zakonskih pogojev, pod katerimi ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova.
Preizkus skladnosti obveznosti v notarskem zapisu s prisilnimi predpisi še vedno sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelu formalne legalitete).
Slovensko potrošniško pravo izhaja iz skupnega sistema varstva potrošnikov prava EU, ki poudarja potrošnikovo podrejenost glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar nima vpliva na vsebino pogojev, ki jih je predhodno določil ponudnik. Sodišče EU poudarja, da je navedeno neenakost mogoče izravnati le s posredovanjem tretjega, ki s pogodbenima strankami ni povezan. Iz tega je mogoče izpeljati dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti zavrne učinkovanje nepoštenih pogodbenih pogojev, četudi potrošnik v postopku ni aktiven.
Sodišče EU v zvezi z možnostmi sodišča, da v sodnem postopku izravna neenakovreden položaj in zavrne uporabo nedopustnih pogojev, poudarja pomen načela učinkovitosti, v skladu s katerim postopkovna ureditev držav članic ne sme onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanja pravic, ki jih potrošniku podeljuje pravo EU. Razlaga, ki ne dopušča uveljavitve ničnosti obveznosti v notarskem zapisu kot ugovornega razloga v slovenskem izvršilnem postopku, ne sledi temu načelu, razlaga, ki dopušča preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi v izvršilnem postopku, pa ga utrjuje (Direktivi Sveta št. 93/13/EGS - t. i. potrošniški direktivi lojalna razlaga).
Slovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti (maksimiranje obrestne mere, prepoved obrestovanja obresti), se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje (23. in 24. člen ZVPot).
Ker se kreditno razmerje nanaša na ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS), je pravilno upoštevati tudi njeno socialno funkcijo, ki je v razvoju celotne družbene skupnosti (67. člen URS). Z vidika družbe je dolgoročno kreditiranje nujen in prevladujoč način pridobitve denarnih sredstev prebivalstva za nakup stanovanja in s tem rešitev socialnega vprašanja prebivanja, pri čemer je odplačevanje vezano na posameznikove mesečne prihodke (v domači valuti). Socialna funkcija se lahko uresniči le, če potrošniški stanovanjski kredit ne vsebuje prekomernih tveganj, ki jih povprečen potrošnik ne more obvladovati. Sorazmerna omejitev tveganja, ki ga prinaša vezanost kredita na tujo valuto, je zato nujna.
Sodišče je podelilo tožeči stranki rok, da se opredeli do navedb toženih strank - ne da podaljšuje rok iz 286. člena ZPP.
Pravno relevantna dejstva v tej zadevi so določena v 212. členu v zvezi z 99. členom SPZ. Tožnik ni dokazal, da ga je prvotoženka vznemirjala pri izvrševanju služnosti v zatjevanem obsegu in zato ni relevantno sklicevanje na njihove odnose, prejšnja morebitna vznemirjanja in sklicevanja na to, ali je prvotoženka enkrat ali večkrat opozarjala tožnika k umiku traktorja.
Z zahtevo za posestno varstvo tožnik ni uspel, ker toženčevo zasutje greznice - zaradi stanja, v katerem je bila greznica - ni bilo niti samovoljno niti protipravno. Tožnik je v greznico, ki je bila nevarna za življenje in zdravje ljudi, in ni ustrezala standardom za odvajanje fekalij in odpadnih vod, pred motilnim dejanjem odvajal minimalno količino fekalij in odpadnih vod.
ZIZ člen 32, 32/1, 34, 34/3, 168, 168/1, 168/3, 168/5. OZ člen 255, 260.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na nepremičnine - lastništvo na nepremičninah - prekinitev izvršilnega postopka - tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
S sodbo na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se dolžnikova pravna dejanja niso razveljavila, zato se premoženje ni vrnilo v premoženje dolžnika, temveč je ostalo del premoženja toženca v pravdnem postopku L. B. Predložena sodba tako ne predstavlja podlage za nadaljevanje izvršbe na predlagane nepremičnine v izvršilnem postopku, ki se vodi zgolj zoper dolžnika A. B., ampak je izvršilni naslov zoper L. B. kot realnega dolžnika, ki je dolžan dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do A. B. na predmetne nepremičnine.
V tovrstnih pravdah solastniki stanovanja nimajo položaja nujnih sospornikov, zato je tožnica lahko vložila tožbo sama. Toženec v zvezi z zatrjevanimi stvarnimi napakami najetega stanovanja zoper tožnico v pravdi ni uveljavljal ustreznega (oblikovalnega) zahtevka za znižanje najemnine, zato se ne more izogniti plačilu dolgovane najemnine, še manj zahtevani izselitvi, saj za uporabo najetega stanovanja nima več pravne podlage.