KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003637
KZ-1 člen 191.. ZKP člen 83, 83/2.
nasilje v družini - dokazne prepovedi - način pridobitve dokaza - protipravnost pridobljenih dokazov - souporaba stanovanjske hiše - neskladje izjav prosilcev - izpovedba priče
S t.i. dokončnimi prepovedmi po ZKP je sankcioniran način pridobivanja dokazov in ne njihova vsebina.
povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - lahka telesna poškodba - zelo lahka telesna poškodba
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo lahke (I. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejel približno štiri in pol povprečnih neto plač v RS, kar je celo nekoliko nad povprečjem prisojenih odškodnin v teh primerih, in je sprejemljivo: izvedenec je namreč skupno poškodbe ocenil kot lahke (kar je II. skupina).
sklep o stroških postopka - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka
V obravnavanem primeru gre za primer, ko je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (umaknila predlog za izvršbo na nepremičnini, za katero se v tej pravdi zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe) in ji je sodišče pravilno priznalo pravdne stroške.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da bi bila pretirana, neživljenjska zahteva, da bi morala zavarovanka tožene stranke vsak trenutek preverjati stanje jaškov na cestah in poteh, ki jih je dolžna vzdrževati, četudi je dolžna ravnati pri tem s profesionalno skrbnostjo. Do škodnega dogodka je očitno prišlo po naključju, za katerega pa prva tožena stranka ne odgovarja.
ZKP člen 76, 170, 170/6, 270, 270/2, 277, 277/1. KZ-1 člen 123, 123/1.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zavrženje obtožnice - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje - formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - pristojnost zunajobravnavnega senata
Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.
ZNP člen 9, 118, 118/1, 118/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
delitev skupnega premoženja - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - domneva o enakih deležih zakoncev
Ker je imetnik bančnega računa in zavarovalne police nasprotni udeleženec, se zdi verjetnejša njegova trditev, da so denarna sredstva na računu in upravičenja iz zavarovanje police njegovo posebno premoženje. Dejstvo, da je bilo na računu nasprotnega udeleženca v letu 2013 ob prenehanju življenjske skupnosti s predlagateljico 14.000,00 EUR in da je bilo tudi življenjsko zavarovanje sklenjeno že leta 2002, ne zadošča za sklepanje, da gre za njuno skupno premoženje.
začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca proti tretji osebi
Po izrečeni sodbi glede na določbe 111. člena ZKP začasnega zavarovanja za premoženjskopravni zahtevek zoper drugo osebo ni več mogoče odrediti ali podaljšati. Premoženjskopravni zahtevek lahko oškodovanec v kazenskem postopku uveljavlja le zoper obdolženca (109. člen ZKP), zoper drugo osebo pa le v pravdi, kjer izpodbija pravni posel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001926
OZ člen 6, 6/1, 120, 120/1, 926. ZPP člen 241, 243.
zavarovalna polica - zavarovalni pogoji - ravnanje s potrebno skrbnostjo - uporaba prisilnih ukrepov - prisilna privedba priče - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - neizveden dokaz
Splošno znano je, da je mogoče vsako ključavnico (tudi takšno s sistemskim cilindričnim vložkom in zatiči na obeh straneh) odpreti s posebnimi vlomilskimi pripomočki, ki ne puščajo nobenih zaznavnih sledov odpiranja. Ni mogoče izključiti možnosti, da je bilo tudi v obravnavanem primeru uporabljeno takšno vlomilsko orodje. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi lahko odgovoril samo izvedenec forenzik (243. člen ZPP), ki sta ga tožnika predlagala že v tožbi. Upoštevaje dokazno stisko, v kateri sta se brez svoje krivde znašla tožnika, potem ko niti policiji ni uspelo dokončno raziskati škodnega dogodka, sodišče prve stopnje tega dokaza ne bi smelo zavrniti, saj je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Enako velja za zatrjevani vlom v sef.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - tek roka med sodnimi počitnicami
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je rok iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ materialni prekluzivni rok, ki teče tudi v času sodnih počitnic.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Šele v drugi pripravljalni vlogi je toženka prerekala višino (ceno) postavk iz vtoževanega računa in tožnici očitala, da ni predložila cenika, ki omogoča, da se zneski preverijo, kar je bilo prepozno. V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), oziroma v konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, ki jo vložita stranki v gospodarskem sporu.
OZ člen 190, 336, 336/1, 341, 352, 352/3, 364, 1039.
zastaranje - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - poslovna odškodninska terjatev - asignacija - pripoznava dolga - neupravičena pridobitev
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). Pravila o subjektivnem in objektivnem roku zastaranja se ne uporabljajo pri poslovnih odškodninskih terjatvah. Tožnik je bil od naslednjega dne po kršitvi pogodbene obveznosti upravičen terjati izpolnitev obveznosti, s tem pa je začel teči (enoletni) zastaralni rok, ki je potekel pred vložitvijo tožbe dne 6. 2. 2015.
ZD člen 19, 19/1, 25, 163, 223. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
dediščinska tožba - pastorek - posvojitev - dedni (nujni) delež - uporaba jezika
Pastorki niso zakoniti dediči, torej tudi ne nujni dediči.
Tožnici je bila dana možnost razpravljanja pred sodiščem v jeziku, ki ga razume, saj je bila na naroku za glavno obravnavo navzoča sodna tolmačica za makedonski jezik.
vračilo v last - lastninska pravica na nepremičnini - Odlok AVNOJ
Vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko na podlagi določbe 14. člena ZSKZ, ni mogel biti pravilen, saj nasprotna udeleženka na teh nepremičninah, ki v času uveljavitve ZSKZ niso bile družbena lastnina, na takšni pravni podlagi ni mogla pridobiti lastninske pravice.
Določilo 1. člena Zakona o ravnanju z imovino, ki glede na njegovo vsebino izrecno ureja tisto premoženje, ki je na kakršen koli način bilo vzeto po okupatorjih in njegovih pomagačih in je prešlo v last tretjih oseb po 2. členu Odloka AVNOJ-a, se torej ne nanaša na premoženje, ki je bilo po okupatorju prenešeno v last obastnih organov nemškega rajha in ki je po določbi 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a postalo družbena lastnina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007639
OZ člen 101, 101/1, 282. SPZ člen 49.
kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti
Tožnik je tožbo utemeljeval na pravnem dejstvu, da je lastnik. Res je dosegel vpis v zemljiški knjigi, vendar ga je dosegel v nasprotju z dogovorom strank, saj je bil dogovor tak, da lahko zahteva vpis šele potem, ko plača kupnino. V razmerju do toženke zato ne more nastopati kot lastnik.
Tožnik ima sicer pravico, da zahteva izpolnitev pogodbe (tako pravico ima tudi toženka), pravico ima torej zahtevati izročitev kupljene nepremičnine v posest, vendar bi hkrati moral tudi sam izpolniti svojo obveznost (tako tudi sodna praksa, npr. sodba II Ips VS RS 75/1998). Le če bi torej izpolnil tudi svojo obveznost, plačal preostali, pretežni del kupnine.
Če bi se torej toženka lahko branila tožnikovemu zahtevku za izročitev stvari v posest z ugovorom sočasne izpolnitve, in bi tožnik lahko dosegel izročitev le ob plačilu kupnine, je jasno, da ne more na temelju upravičenja do posesti sedaj zahtevati povračilo koristi, ki naj bi ga toženka imela z uporabo stanovanja, s trditvijo, da je sam prikrajšan, ker ga ni mogel uporabljati.
podjemna pogodba - ustna pogodba - prekluzija - pobotni ugovor - kasneje podan pobotni ugovor
Glede na to, da je bil prvi narok v tej zadevi opravljen 5.6.2012, tožena stranka pa je šele z vlogo 18.11.2013 vložila nadaljnji pobotni ugovor, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka te trditve podala prepozno, zahtevek v zvezi s pobotnim ugovorom pa v tem delu ni bil določen.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 404, 404/1, 404/2, 406, 406/1, 406/1-1, 407. ZFPPIPP-G člen 26.
predlog za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - novela ZFPPIPP-G - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - kaznivo dejanje zatajitve - ovire za odpust obveznosti
Po spremenjenem 404. členu ZFPPIPP se lahko ugovor proti odpustu obveznosti iz vseh ugovornih razlogov vloži do poteka preizkusnega obdobja. Sprememba se uporablja od 26. 4. 2016, zakonodajalec pa ni določil nobene omejitve glede uporabe spremenjenega 404. člena.
Izvedenec je pri izdelavi izvedenskega mnenja izhajal iz revidiranih poslovnih izkazov za leto 2014 in medletnih izkazov za leto 2015 in navedel, da je revizija bila izvedena skladno s SRS. Na upniku, ki zatrjuje insolventnost dolžnika, je trditveno in dokazno breme o obstoju insolventnosti. Pritožnik tega ne more storiti s splošnim sejanjem dvoma v celotne dolžnikove poslovne izkaze in v verodostojnost revizorske hiše. Tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, katere dokazne listine bi moral dolžnik predložiti v spis v smislu SRS in kakšno revizijsko mnenje bi bilo predhodno moralo biti izdano po MRS. Zlasti ne zato, ker je bistvena okoliščina ta, kdaj in v kakšnih okoliščinah je bila revizija izvedena in kaj se je zgodilo na podlagi tako izvedene revizije. Na podlagi tako izvedene revizije je namreč dolžnik izvedel dokapitalizacijo in odpravil negativni kapital, s tem pa je odpadla domneva insolventnosti.
Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na ozko strokovno usmeritev strank postopka (revizor ali izvedenec ekonomske stroke), podano v dokaznem predlogu. Pomembna so dejstva, ki jih stranka želi z izvedencem dokazovati in ki so hkrati pravno pomembna.
S prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke 33. tarifne številke OT je treba razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika.
postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice - plačilo prispevkov
Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.
uporaba tuje nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporabnina - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - zastaranje pravice zahtevati uporabnino - zastaranje odškodninske terjatve - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova
Tožnik tudi sicer ne more zahtevati plačila odškodnine in uporabnine zaradi neupravičene uporabe svojih poslovnih prostorov za obdobje, ko mu je bilo navedeno priznano s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 597/2003 z dne 4.7.2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 1703/2006 z dne 19.12.2007, ki pokriva obdobje do 1.8.2004 (priloga C12 in C13), saj bi to pomenilo, da bi dobil za isti škodni dogodek dve odškodnini, za kar pa ni zakonske podlage.
spori majhne vrednosti - pritožbeni rok - sodba na podlagi pripoznave - vročanje - pravilnost vročitve - pravilna vročitev tožbe - obvestilo o prispeli pošiljki - vročilnica - vročilnica kot javna listina - dokaz o opravljeni vročitvi - dokaz o vročitvi sodnih pisanj - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izdati le ob pogoju, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi.