• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 29
  • >
  • >>
  • 301.
    VSL Sodba I Cp 192/2017
    14.6.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00001912
    OZ člen 179, 179/1.
    povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - lahka telesna poškodba - zelo lahka telesna poškodba
    Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo lahke (I. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejel približno štiri in pol povprečnih neto plač v RS, kar je celo nekoliko nad povprečjem prisojenih odškodnin v teh primerih, in je sprejemljivo: izvedenec je namreč skupno poškodbe ocenil kot lahke (kar je II. skupina).
  • 302.
    VSL Sodba II Cp 96/2017
    14.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00001432
    ZPP člen 8, 196, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 10, 145. ZZZDR člen 12, 12/1.
    dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - elementi izvenzakonske skupnosti - dokazna ocena
    Izvenzakonska skupnost je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Za izvenzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata in sta si intimna. Stališče sodne prakse je, da je pri odločanju o obstoju izvenzakonske skupnosti starejših oseb, ki imajo družine že od prej, potrebna zadržanost.
  • 303.
    VSM Sklep II Kp 14365/2016
    14.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00010360
    ZKP člen 76, 76/3.
    zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge
    Popolnost in razumljivost vloge.
  • 304.
    VSL Sklep I Cp 836/2017
    14.6.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00001914
    ZNP člen 9, 118, 118/1, 118/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
    delitev skupnega premoženja - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - domneva o enakih deležih zakoncev
    Ker je imetnik bančnega računa in zavarovalne police nasprotni udeleženec, se zdi verjetnejša njegova trditev, da so denarna sredstva na računu in upravičenja iz zavarovanje police njegovo posebno premoženje. Dejstvo, da je bilo na računu nasprotnega udeleženca v letu 2013 ob prenehanju življenjske skupnosti s predlagateljico 14.000,00 EUR in da je bilo tudi življenjsko zavarovanje sklenjeno že leta 2002, ne zadošča za sklepanje, da gre za njuno skupno premoženje.
  • 305.
    VSM Sklep I Ip 289/2017
    14.6.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00000090
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. URS člen 2, 33, 67. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 286a, 286a/1, 306, 306/4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 26, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/2. ZN člen 4, 43. OZ člen 3, 5, 337, 1057, 1057/2. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 13, 13/5, 18a, 21, 21/1. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 24, 27, 27/1. ZPotK-2 člen 20, 20/5, 26, 27, 27/1.
    kredit v CHF - potrošniški kredit - izvršilni postopek - notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - načelo formalne legalitete - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - kršitev morale - preizkus po uradni dolžnosti - načelo učinkovitosti prava EU - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - tečajne razlike - načelo vestnosti in poštenja - pravica do zasebne lastnine - socialna funkcija lastnine
    Notarski zapis je zgolj zapis poslovne volje strank (pravnega posla), le da v posebni obliki, ki mu pravni red daje učinke izvršilnega naslova le, če so podani izrecno z zakonom predpisani pogoji.

    Notarski zapis učinek izvršilnega naslova pridobi le pod pogojem procesnega soglasja dolžnika o neposredni izvršljivosti (4. člen ZN). Gre za procesno dispozicijo, ki pomeni izognitev sodnemu postopku pridobitve izvršilnega naslova, s tem pa tudi sodnemu preverjanju v fazi oblikovanja izvršilnega naslova, zato je z vidika varstva javnega reda bistveno, da navedena procesna dispozicija ne omogoča doseganje pravnih učinkov, ki jih stranki ne bi mogli doseči v pravdnem postopku pridobitve izvršilnega naslova (s procesno dispozicijo zaobiti zapovedi in prepovedi materialnega prava prisilne narave ali morale - tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker pri notarskem zapisu ni predhodno opravljen noben tak preizkus, je prvo sodišče, ki ga lahko opravi, izvršilno sodišče, ko preverja obstoj zakonskih pogojev, pod katerimi ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova.

    Preizkus skladnosti obveznosti v notarskem zapisu s prisilnimi predpisi še vedno sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelu formalne legalitete).

    Slovensko potrošniško pravo izhaja iz skupnega sistema varstva potrošnikov prava EU, ki poudarja potrošnikovo podrejenost glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar nima vpliva na vsebino pogojev, ki jih je predhodno določil ponudnik. Sodišče EU poudarja, da je navedeno neenakost mogoče izravnati le s posredovanjem tretjega, ki s pogodbenima strankami ni povezan. Iz tega je mogoče izpeljati dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti zavrne učinkovanje nepoštenih pogodbenih pogojev, četudi potrošnik v postopku ni aktiven.

    Sodišče EU v zvezi z možnostmi sodišča, da v sodnem postopku izravna neenakovreden položaj in zavrne uporabo nedopustnih pogojev, poudarja pomen načela učinkovitosti, v skladu s katerim postopkovna ureditev držav članic ne sme onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanja pravic, ki jih potrošniku podeljuje pravo EU. Razlaga, ki ne dopušča uveljavitve ničnosti obveznosti v notarskem zapisu kot ugovornega razloga v slovenskem izvršilnem postopku, ne sledi temu načelu, razlaga, ki dopušča preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi v izvršilnem postopku, pa ga utrjuje (Direktivi Sveta št. 93/13/EGS - t. i. potrošniški direktivi lojalna razlaga).

    Slovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti (maksimiranje obrestne mere, prepoved obrestovanja obresti), se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje (23. in 24. člen ZVPot).

    Ker se kreditno razmerje nanaša na ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS), je pravilno upoštevati tudi njeno socialno funkcijo, ki je v razvoju celotne družbene skupnosti (67. člen URS). Z vidika družbe je dolgoročno kreditiranje nujen in prevladujoč način pridobitve denarnih sredstev prebivalstva za nakup stanovanja in s tem rešitev socialnega vprašanja prebivanja, pri čemer je odplačevanje vezano na posameznikove mesečne prihodke (v domači valuti). Socialna funkcija se lahko uresniči le, če potrošniški stanovanjski kredit ne vsebuje prekomernih tveganj, ki jih povprečen potrošnik ne more obvladovati. Sorazmerna omejitev tveganja, ki ga prinaša vezanost kredita na tujo valuto, je zato nujna.
  • 306.
    VSL Sklep VII Kp 14381/2015
    14.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00000856
    ZKP člen 63, 63/2.
    oškodovanec kot tožilec - upravičeni tožilec - prevzem pregona - združitev kazenskih postopkov
    Državni tožilec je s prevzemom pregona po drugem odstavku 63. člena ZKP oziroma z vložitvijo obtožnega predloga za dejanje, ki je bilo po opisu zajeto tudi v obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca, postal upravičeni tožilec, oškodovanec pa je v nastali procesni situaciji izgubil položaj stranke (tožilca) v postopku.
  • 307.
    VSL Sodba I Cp 869/2017
    14.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001893
    ZPP člen 324, 324/3.
    ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - pobotni ugovor
    Ker tožena stranka ni postavila izrecnega pobotnega ugovora, temveč je le trdila, da je z izvedenim plačilom poravnala vse odprte terjatve, je izrek sodbe, ki vsebuje odločitev o obstoju dveh terjatev in medsebojnem pobotanju, nepravilen.
  • 308.
    VSL Sodba in sklep I Cp 2706/2016
    14.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00001547
    OZ člen 239, 243, 246, 619. ZPP člen 185, 185/5, 185/7.
    podjemna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - škoda - delna vmesna sodba - namen pogodbe - (objektivna) sprememba tožbe
    Pravilen izrek vmesne sodbe zato vsebuje zgolj ugotovitev, da je konkretni tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba zoper vmesno sodbo deloma utemeljena, kar je narekovalo delno ugoditev pritožbi, je zaradi jasnosti (in ker vmesna sodba nima učinka materialne pravnomočnosti oziroma nima učinka zunaj konkretne pravde) pravilno oblikovalo izrek svoje odločbe tako v ugodilnem kot v zavrnilnem delu odločitve o pritožbi zoper vmesno sodbo.
  • 309.
    VSL Sklep I Cp 2754/2016
    14.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00004585
    ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1. ZGD-1 člen 263, 264, 264/1, 515, 515/7, 534, 535.
    obrazložen odgovor na tožbo - zakupna pogodba - odškodninski zahtevek - oškodovanje družbe - poslovodja družbe - možnost vplivanja na poslovanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - škoda, ki jo povzroči tretja oseba
    Odškodninska odgovornost de facto poslovodje je podana, če so izpolnjeni pogoji iz določbe prvega odstavka 264. člena ZGD-1 v zvezi s sedmim odstavkom 515. člena ZGD-1 (odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb), po kateri mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo.
  • 310.
    VSL Sodba I Cp 324/2017
    14.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00001140
    OZ člen 39, 50, 417, 435.
    kupoprodajna pogodba za nepremičnino - zavarovanje plačila - pogodbeno razmerje - pogodbena kavza - dogovor - pogodbena obveznost - vračilo kupnine - navidezen pravni posel - fiduciarni posel - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - dokazno breme - nižji dokazni standard
    Nižji dokazni standard se sprejme v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena. Do tega pride le izjemoma. Neutemeljena je razlaga tožencev, da je takšen tudi predmetni primer. V tej zadevi namreč ne gre za pretežko dokazno breme (dokazno stisko), ki bi opravičevalo takšno postopanje.

    S cesijsko pogodbo ni mogoče prenašati stvarnih pravic, temveč le obligacijske pravice, torej terjatve.

    Značilnost fiduciarnega posla je v tem, da upnik pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je dana v zavarovanje, ne pa njene posesti.

    Tožnika zahtevata plačilo na podlagi pogodbe, s katero je družba tožencema prodala nepremičnine, toženca pa sta se zavezala, da bosta kupnino poravnala v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Naknadno z aneksom so se stranke dogovorile, da se tožencema vrača del kupnine v znesku 119.256,39 EUR, ta znesek pa bosta plačala na račun prodajalca najpozneje v 24-tih mesecih od sklenitve pogodbe. Toženca ne zanikata prejema tega zneska in tudi ne dejstva, da sta kasneje vrnila oziroma plačala le 31.000,00 EUR. Ta znesek sta po cesiji nakazala tožniku, dolgujeta pa mu še preostanek.
  • 311.
    VSM Sklep II Kp 28667/2011
    14.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00000347
    ZKP člen 95, 95/4.
    oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - zavrženje predloga - prepozen predlog - nepodaljšljivost roka
    Napadeni sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje v njem pravilno ugotavlja, da je obsojenec zamudil rok, v katerem bi moral podati predlog za odlog in obročno odplačevanje stroškov kazenskega postopka, da bi bil predlog pravočasen.
  • 312.
    VSL Sklep I Cp 818/2017
    14.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001236
    ZPP člen 112, 112/1, 112/8.
    očitna pomota - očitna pomota pooblaščenca - vložitev vloge na nepristojno sodišče - prepozno vložena vloga - zavrženje tožbe - prepozno vložena tožba
    V konkretnem primeru je pooblaščenec tožeče stranke napačno označil sodišče tako v vlogi, kot na pisemski ovojnici, zato v konkretnem primeru ne gre za očitno pomoto.
  • 313.
    VSL Sodba II Cp 335/2017
    14.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00001057
    ZD člen 19, 19/1, 25, 163, 223. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
    dediščinska tožba - pastorek - posvojitev - dedni (nujni) delež - uporaba jezika
    Pastorki niso zakoniti dediči, torej tudi ne nujni dediči.

    Tožnici je bila dana možnost razpravljanja pred sodiščem v jeziku, ki ga razume, saj je bila na naroku za glavno obravnavo navzoča sodna tolmačica za makedonski jezik.
  • 314.
    VSL sklep Cst 321/2017
    13.6.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00001026
    ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 405, 405/5.
    postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice - plačilo prispevkov
    Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.
  • 315.
    VSK Sodba in sklep I Cp 844/2016
    13.6.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00011906
    OZ-A člen 190, 198, 346, 352.
    uporaba tuje nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporabnina - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - zastaranje pravice zahtevati uporabnino - zastaranje odškodninske terjatve - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova
    Tožnik tudi sicer ne more zahtevati plačila odškodnine in uporabnine zaradi neupravičene uporabe svojih poslovnih prostorov za obdobje, ko mu je bilo navedeno priznano s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 597/2003 z dne 4.7.2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 1703/2006 z dne 19.12.2007, ki pokriva obdobje do 1.8.2004 (priloga C12 in C13), saj bi to pomenilo, da bi dobil za isti škodni dogodek dve odškodnini, za kar pa ni zakonske podlage.
  • 316.
    VSL Sklep II Cp 1282/2017
    13.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001424
    - člen 47, 47/2. ZPP člen 163, 163/4.
    nagrada in stroški izvedenca - neobrazloženost odločitve
    Za vsako svojo odločitev, pa naj si bo ta končna ali (zgolj) procesna, mora sodišče podati takšne razloge, ki omogočajo njeno razumevanje kot tudi sam (vsebinski) preizkus.
  • 317.
    VSL Sklep I Cp 886/2017
    13.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00000814
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 453a.
    spori majhne vrednosti - pritožbeni rok - sodba na podlagi pripoznave - vročanje - pravilnost vročitve - pravilna vročitev tožbe - obvestilo o prispeli pošiljki - vročilnica - vročilnica kot javna listina - dokaz o opravljeni vročitvi - dokaz o vročitvi sodnih pisanj - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izdati le ob pogoju, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
  • 318.
    VSL Sklep Cst 310/2017
    13.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
    VSL00001007
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 14/2-1(2), 14/3, 14/3-1. ZPP člen 161, 161/4, 212, 214, 214/2, 243, 244, 244/1. ZGD-1 člen 491. - tarifna številka 33, 33-1.
    insolventnost dolžnika - prezadolženost - negativni kapital - odprava insolventnosti - dokapitalizacija - dokazni sklep - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - revidiran računovodski izkaz - naknadna vplačila - trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje trditev - stroški postopka
    Izvedenec je pri izdelavi izvedenskega mnenja izhajal iz revidiranih poslovnih izkazov za leto 2014 in medletnih izkazov za leto 2015 in navedel, da je revizija bila izvedena skladno s SRS. Na upniku, ki zatrjuje insolventnost dolžnika, je trditveno in dokazno breme o obstoju insolventnosti. Pritožnik tega ne more storiti s splošnim sejanjem dvoma v celotne dolžnikove poslovne izkaze in v verodostojnost revizorske hiše. Tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, katere dokazne listine bi moral dolžnik predložiti v spis v smislu SRS in kakšno revizijsko mnenje bi bilo predhodno moralo biti izdano po MRS. Zlasti ne zato, ker je bistvena okoliščina ta, kdaj in v kakšnih okoliščinah je bila revizija izvedena in kaj se je zgodilo na podlagi tako izvedene revizije. Na podlagi tako izvedene revizije je namreč dolžnik izvedel dokapitalizacijo in odpravil negativni kapital, s tem pa je odpadla domneva insolventnosti.

    Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na ozko strokovno usmeritev strank postopka (revizor ali izvedenec ekonomske stroke), podano v dokaznem predlogu. Pomembna so dejstva, ki jih stranka želi z izvedencem dokazovati in ki so hkrati pravno pomembna.

    S prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke 33. tarifne številke OT je treba razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika.
  • 319.
    VSL Sklep Cst 334/2017
    13.6.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00001713
    ZFPPIPP člen 127, 127/1, 127/2, 127/2-2, 221d, 221d/6.
    sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - glavni postopek zaradi insolventnosti - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - objava sklepa - začetek teka roka za vložitev pritožbe
    Sklep o zavrnitvi poenostavljene prisilne poravnave je sklep, ki je izdan v glavnem postopku zaradi insolventnosti, v katerem se sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Za sklep izdan na podlagi šestega odstavka 221.d člena ZFPPIPP zakon posebej ne določa, da bi ga moralo sodišče dolžniku posebej vročiti, zato rok za vložitev pritožbe iz prvega odstavka 127. člena ZFPPIPP začne teči od objave sklepa.
  • 320.
    VSK Sodba I Cp 193/2017
    13.6.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00007639
    OZ člen 101, 101/1, 282. SPZ člen 49.
    kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti
    Tožnik je tožbo utemeljeval na pravnem dejstvu, da je lastnik. Res je dosegel vpis v zemljiški knjigi, vendar ga je dosegel v nasprotju z dogovorom strank, saj je bil dogovor tak, da lahko zahteva vpis šele potem, ko plača kupnino. V razmerju do toženke zato ne more nastopati kot lastnik.

    Tožnik ima sicer pravico, da zahteva izpolnitev pogodbe (tako pravico ima tudi toženka), pravico ima torej zahtevati izročitev kupljene nepremičnine v posest, vendar bi hkrati moral tudi sam izpolniti svojo obveznost (tako tudi sodna praksa, npr. sodba II Ips VS RS 75/1998). Le če bi torej izpolnil tudi svojo obveznost, plačal preostali, pretežni del kupnine.

    Če bi se torej toženka lahko branila tožnikovemu zahtevku za izročitev stvari v posest z ugovorom sočasne izpolnitve, in bi tožnik lahko dosegel izročitev le ob plačilu kupnine, je jasno, da ne more na temelju upravičenja do posesti sedaj zahtevati povračilo koristi, ki naj bi ga toženka imela z uporabo stanovanja, s trditvijo, da je sam prikrajšan, ker ga ni mogel uporabljati.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 29
  • >
  • >>