CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001140
OZ člen 39, 50, 417, 435.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - zavarovanje plačila - pogodbeno razmerje - pogodbena kavza - dogovor - pogodbena obveznost - vračilo kupnine - navidezen pravni posel - fiduciarni posel - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - dokazno breme - nižji dokazni standard
Nižji dokazni standard se sprejme v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena. Do tega pride le izjemoma. Neutemeljena je razlaga tožencev, da je takšen tudi predmetni primer. V tej zadevi namreč ne gre za pretežko dokazno breme (dokazno stisko), ki bi opravičevalo takšno postopanje.
S cesijsko pogodbo ni mogoče prenašati stvarnih pravic, temveč le obligacijske pravice, torej terjatve.
Značilnost fiduciarnega posla je v tem, da upnik pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je dana v zavarovanje, ne pa njene posesti.
Tožnika zahtevata plačilo na podlagi pogodbe, s katero je družba tožencema prodala nepremičnine, toženca pa sta se zavezala, da bosta kupnino poravnala v roku 30 dni od dneva sklenitve pogodbe. Naknadno z aneksom so se stranke dogovorile, da se tožencema vrača del kupnine v znesku 119.256,39 EUR, ta znesek pa bosta plačala na račun prodajalca najpozneje v 24-tih mesecih od sklenitve pogodbe. Toženca ne zanikata prejema tega zneska in tudi ne dejstva, da sta kasneje vrnila oziroma plačala le 31.000,00 EUR. Ta znesek sta po cesiji nakazala tožniku, dolgujeta pa mu še preostanek.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da bi bila pretirana, neživljenjska zahteva, da bi morala zavarovanka tožene stranke vsak trenutek preverjati stanje jaškov na cestah in poteh, ki jih je dolžna vzdrževati, četudi je dolžna ravnati pri tem s profesionalno skrbnostjo. Do škodnega dogodka je očitno prišlo po naključju, za katerega pa prva tožena stranka ne odgovarja.
ZIZ člen 32, 32/1, 34, 34/3, 168, 168/1, 168/3, 168/5. OZ člen 255, 260.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na nepremičnine - lastništvo na nepremičninah - prekinitev izvršilnega postopka - tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
S sodbo na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se dolžnikova pravna dejanja niso razveljavila, zato se premoženje ni vrnilo v premoženje dolžnika, temveč je ostalo del premoženja toženca v pravdnem postopku L. B. Predložena sodba tako ne predstavlja podlage za nadaljevanje izvršbe na predlagane nepremičnine v izvršilnem postopku, ki se vodi zgolj zoper dolžnika A. B., ampak je izvršilni naslov zoper L. B. kot realnega dolžnika, ki je dolžan dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do A. B. na predmetne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001885
OZ člen 131, 186, 630, 965, 965/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 161.
krivdna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - oljni madež - odgovornost koncesionarja - odškodninska odgovornost podizvajalca - odgovornost za sodelavca - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost za vzdrževanje cestišča - redno vzdrževanje cest - opustitev dolžnih pregledov ceste - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - odgovornost zavarovalnice - odbitna franšiza - kriterij za odločitev o stroških - kriterij uspeha stranke - vsaka stranka krije svoje stroške - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
S sklenitvijo podizvajalske pogodbe z drugim izvajalcem gospodarske javne službe in s sklicevanjem, da je bilo vzdrževanje cest v celoti v domeni zavarovanke druge toženke, se koncesionar - vzdrževalec cest - ne more razbremeniti odgovornosti za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem cest, niti odgovornosti za opravo nalog, zaupanih podizvajalcu. Takšno je stališče pravne teorije in sodne prakse. Koncesionar odgovarja za ravnanje svojega podizvajalca, kot bi ga sam opravil (prim. 630. člen OZ).
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da zavarovanec druge toženke zaradi opustitve dolžnega ravnanja pregleda ceste ni zagotovil varne uporabe ceste, ne pomeni, da ne more odgovarjati tudi koncesionar - zavarovanec prve toženke. Določba 186. člena OZ uzakonja solidarno odgovornost. Koncesionar in njen podizvajalec sta med seboj odvisno povezani osebi. Tako podizvajalec kot koncesionar sta z opustitvijo povzročila tveganje za nastanek škodnega dogodka. Povzročila sta nevarnost s tem, da na občinski cesti nista zagotovila ustrezne varnosti voznikov. Delovala sta povezano in sta zato nerazdelno odgovorna za škodo.
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/7, 158. ZASP-B člen 26, 26/4.
pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv
Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo.
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine.
Ker je Tarifa 1998 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila.
Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.
Nasprotna eventualna tožba je oblika nasprotne tožbe, ki je urejena v 183.členu ZPP. Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo: 1. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali 2. če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata ali 3. če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Nasprotna tožba se ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče ali če je za odločanje o zahtevku nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka. Nasprotna tožba se lahko vloži tudi, če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugi sestavi.
Eventualna nasprotna tožba pa se sme vložiti, če je pogoj internoprocesni negotov prihodnji dogodek. To pride v poštev predvsem takrat, kadar toženec z nasprotno tožbo uveljavlja nekaj, kar želi le za primer, če bo sodišče štelo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, ne pa tudi v primeru, če bi sodišče (kar je glavi cilj toženca) tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
Tožbeni zahtevek na osnovi izbrisne tožbe pride v poštev, ko je že bila izvršena materialnopravno neveljavna vknjižba. Hkrati je izbrisni zahtevek posebna vrsta povračilnega zahtevka po 190.členu OZ, ki ga je mogoče uveljavljati le z izbrisno tožbo.
Tožeča stranka je tako že prejela (ni pa še realizirala v zemljiški knjigi), kar ji je morala tožena stranka vrniti na podlagi nične pogodbe.
vračilo v last - lastninska pravica na nepremičnini - Odlok AVNOJ
Vpis lastninske pravice na nasprotno udeleženko na podlagi določbe 14. člena ZSKZ, ni mogel biti pravilen, saj nasprotna udeleženka na teh nepremičninah, ki v času uveljavitve ZSKZ niso bile družbena lastnina, na takšni pravni podlagi ni mogla pridobiti lastninske pravice.
Določilo 1. člena Zakona o ravnanju z imovino, ki glede na njegovo vsebino izrecno ureja tisto premoženje, ki je na kakršen koli način bilo vzeto po okupatorjih in njegovih pomagačih in je prešlo v last tretjih oseb po 2. členu Odloka AVNOJ-a, se torej ne nanaša na premoženje, ki je bilo po okupatorju prenešeno v last obastnih organov nemškega rajha in ki je po določbi 1. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a postalo družbena lastnina.
ZKP člen 76, 170, 170/6, 270, 270/2, 277, 277/1. KZ-1 člen 123, 123/1.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zavrženje obtožnice - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje - formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - pristojnost zunajobravnavnega senata
Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.
Državni tožilec je s prevzemom pregona po drugem odstavku 63. člena ZKP oziroma z vložitvijo obtožnega predloga za dejanje, ki je bilo po opisu zajeto tudi v obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca, postal upravičeni tožilec, oškodovanec pa je v nastali procesni situaciji izgubil položaj stranke (tožilca) v postopku.
oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - zavrženje predloga - prepozen predlog - nepodaljšljivost roka
Napadeni sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje v njem pravilno ugotavlja, da je obsojenec zamudil rok, v katerem bi moral podati predlog za odlog in obročno odplačevanje stroškov kazenskega postopka, da bi bil predlog pravočasen.
ZD člen 19, 19/1, 25, 163, 223. ZPP člen 214, 214/2, 286b, 286b/1.
dediščinska tožba - pastorek - posvojitev - dedni (nujni) delež - uporaba jezika
Pastorki niso zakoniti dediči, torej tudi ne nujni dediči.
Tožnici je bila dana možnost razpravljanja pred sodiščem v jeziku, ki ga razume, saj je bila na naroku za glavno obravnavo navzoča sodna tolmačica za makedonski jezik.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - tek roka med sodnimi počitnicami
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je rok iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ materialni prekluzivni rok, ki teče tudi v času sodnih počitnic.
Predlagateljičin položaj je drugačen od položaja zavezancev, ki so sicer upravičeni do odškodnine na podlagi 73. člena ZDen. Predlagateljica je bila ustanovljena z aktom ustavnopravnega ranga, to je z UZITUL-A, s katerim je bilo iz družbe Y nanjo preneseno določeno premoženje, vključno s spornimi nepremičninami in se je že ob ustanovitvi vedelo, da gre za del premoženja, ki je predmet denacionalizacije. Ni torej (delna) univerzalna pravna naslednica družbe Y. S prenosom premoženja iz družbe Y na predlagateljico je ustavodajalec torej na drug način ne le ohranil, ampak sploh zagotovil "produkcijsko sposobnost" predlagateljice. Če bi bil namen UZITUL-A, da se poleg prenosa premoženja prenese tudi upravičenje po ZDen (pravica do odškodnine iz 73. člena Zden), bi to izrecno določal.
podjemna pogodba - ustna pogodba - prekluzija - pobotni ugovor - kasneje podan pobotni ugovor
Glede na to, da je bil prvi narok v tej zadevi opravljen 5.6.2012, tožena stranka pa je šele z vlogo 18.11.2013 vložila nadaljnji pobotni ugovor, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka te trditve podala prepozno, zahtevek v zvezi s pobotnim ugovorom pa v tem delu ni bil določen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002039
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
pogojna obsodba - neizpolnitev naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da se bo obsojenka zaposlila, da ima določene prihodke in da preizkusna doba poteče 8. 12. 2018, ugotovilo, da obsojenka iz objektivnih pogojev ni mogla poravnati obveznosti in da ni utemeljeno obsojenki določiti novega roka za izpolnitev obveznosti, je zmotno ugotovilo dejansko stanje.
postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice - plačilo prispevkov
Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.
nagrada in stroški izvedenca - neobrazloženost odločitve
Za vsako svojo odločitev, pa naj si bo ta končna ali (zgolj) procesna, mora sodišče podati takšne razloge, ki omogočajo njeno razumevanje kot tudi sam (vsebinski) preizkus.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - ZADRUGE
VSL00001368
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 286b, 286b/1. - člen 5, 5/1, 5/1-4. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - odplačnost pridobitve zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - sodni izvedenec - prekluzija glede procesnih kršitev - dokazno breme - lastninjenje zadružnega premoženja - arondacija - arondacijska odločba
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad mora izvedenec ugotavljati odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani tožene stranke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007639
OZ člen 101, 101/1, 282. SPZ člen 49.
kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti
Tožnik je tožbo utemeljeval na pravnem dejstvu, da je lastnik. Res je dosegel vpis v zemljiški knjigi, vendar ga je dosegel v nasprotju z dogovorom strank, saj je bil dogovor tak, da lahko zahteva vpis šele potem, ko plača kupnino. V razmerju do toženke zato ne more nastopati kot lastnik.
Tožnik ima sicer pravico, da zahteva izpolnitev pogodbe (tako pravico ima tudi toženka), pravico ima torej zahtevati izročitev kupljene nepremičnine v posest, vendar bi hkrati moral tudi sam izpolniti svojo obveznost (tako tudi sodna praksa, npr. sodba II Ips VS RS 75/1998). Le če bi torej izpolnil tudi svojo obveznost, plačal preostali, pretežni del kupnine.
Če bi se torej toženka lahko branila tožnikovemu zahtevku za izročitev stvari v posest z ugovorom sočasne izpolnitve, in bi tožnik lahko dosegel izročitev le ob plačilu kupnine, je jasno, da ne more na temelju upravičenja do posesti sedaj zahtevati povračilo koristi, ki naj bi ga toženka imela z uporabo stanovanja, s trditvijo, da je sam prikrajšan, ker ga ni mogel uporabljati.
Namen konkretne določbe je upniku naložiti skrbno ravnanje pri uveljavljanju svojih pravic, saj mora v primeru, da želi prijaviti obrestno terjatev, ki ni prednostna, to natančno obračunati ter jo prijaviti v kapitaliziranem znesku. V nasprotnem primeru upnik trpi vse škodljive posledice, o čemer je vsak upnik v oklicu o začetku stečaja izrecno poučen. Navedena posledica velja le v primeru neprednostnih terjatev, kar pomeni, da je zakonodajalec s to določbo breme pravilne vsebine prijavljene terjatve prenesel na upnika. Upnici v stečajnem postopku ni naloženo nesorazmerno breme. Sporna določba nalaga relativno visok nivo skrbnosti, a navsezadnje je odločitev o tem, ali bo svojo terjatev v postopku insolventnosti uveljavljala ali ne, povsem v upničini sferi odločanja in njenem interesu, zato je tudi skrbnost, ki jo nosi, upravičeno na njeni strani, hkrati pa je o posledicah svojega ravnanja tudi izrecno opozorjena.