redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sporno je obdobje 1. 12. 2014 do 4. 4. 2016, ko je bil tožnik za polovični delovni čas zaposlen v družbi (je imel torej delovnopravni status), za polovični delovni čas pa je imel status zavarovanca po 1. odstavku 50. člena ZSDP-1. Po navedenem določilu je imel kot eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. S tem je imel na podlagi 7. odstavka 50. člena ZSDP-1 pri delodajalcu pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu je do polne delovne obveznosti zagotavljala plačilo socialnih prispevkov od sorazmernega dela minimalne plače. V navedenem spornem obdobju je torej tožnik imel delovnopravni status (kar vključuje tudi status zavarovanca po posebnih predpisih) za polovični delovni čas, za polovični delovni čas pa le status zavarovanca (zaradi plačevanja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je imel tudi za to obdobje priznano zavarovalno dobo za polni delovni čas). Delovnopravni status je torej širši pojem (obsega več pravic in obveznosti) od statusa zavarovanca. Zato tožnik za obdobje, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu oziroma, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, utemeljeno uveljavlja pravico do vzpostavitve delovnega razmerja.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 39a, 202, 339, 391, 394.. ZPol člen 87, 87/1.. ZPIZ-2B člen 7.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev za upokojitev
Glede na prvi odstavek 39.a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji določeni v 27. in 28. členu ZPIZ-2. Tožnik pogojev po omenjenih dveh določbah ne izpolnjuje. Izpolnjevanje pogojev po določbi 399. člena ZPIZ-2 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena ZPol, pa ne pomeni, da tožnik izpolnjuje pogoje po določbah splošnega zakona, temveč izpolnjuje pogoje za upokojitev po določbah posebnega predpisa, in sicer po določbah Zakona o policiji. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugih zadevah se glede na 39.a člen pravica do starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogoja za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, tj. po 27. členu ZPIZ-2, kot splošnem predpisu, ne more priznati.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 85, 87, 89, 89/1, 89/1-3.. OZ člen 131.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnika ni izločila iz delovnega okolja. Ugotovilo je, da je bil tožnik tisti, ki se je izločil in se neprimerno vedel do sodelavcev. Ker tožnik na delovnem mestu ni bil izpostavljen trpinčenju je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, ki je tožnikove argumente za neizvršitev odrejene naloge zavrnilo kot neutemeljene. Glede na ugotovitev, da gre za nalogi, ki ju je tožnik dolžan in zmožen opraviti na delovnem mestu posluževalec elektrarne, je sodišče utemeljeno zaključilo, da je tožnik z odklonitvijo del kršil pogodbene obveznosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposltivi iz krivdnega razloga.
OZ člen 10, 131, 131/2, 150. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5. ZPP člen 180, 180/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - varno delovno okolje - opustitev delodajalca - vzročna zveza - teorija o ratio legis vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - objektivna odgovornost - imetnik nevarne stvari - padec delavca
Kriterij za presojo protipravnosti je, ali je bil škodni dogodek objektivno predvidljiva posledica delodajalčevega ravnanja. Pod pojem objektivno predvidljive posledice ne spadajo le običajne in najpogostejše posledice, ampak tudi manj verjetne, vendar le, če jih je bilo ob znanju in veščinah, ki se pričakujejo za določenega strokovnjaka, mogoče predvideti v času spornega ravnanja. Kateri so bili potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, se presoja glede na okoliščine konkretnega primera.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizrabljen tedenski počitek - misija - premožensjka škoda - davki in prispevki - bruto neto
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003145
KZ-1 člen 135, 135/1, 141, 141/1. ZKP člen 234, 234/2, 373, 386.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - dokazna ocena - kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - način storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - obseg preizkusa pritožbe - zaslišanje oškodovanca kot priče
Prav ima pritožba, da pri obravnavanem kaznivem dejanju objekt varstva ni lastnina, temveč varovanje zasebnosti osebe, ki uporablja stanovanje za bivanje in kamor spusti osebe, ki jim to dovoli. Vendar pa pritožba spregleda, da je kazenskopravni pojem stanovanja nekoliko širši kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Zajema namreč tudi druge podobne prostore, v katerih posameznik stalno ali začasno prebiva in v katerih pričakuje svojo zasebnost. Zato je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje v storitveni in opustitveni obliki, saj je najprej z aktivnim ravnanjem neupravičeno vstopil v stanovanjsko hišo oškodovanca, za kar je že imel izrecno predhodno prepoved, nato pa neupravičeno vstopil še v stanovanje oškodovanke, nato pa se kljub zahtevam obeh oškodovancev, da hišo zapusti, iz hiše ni odstranil, ampak je to storil šele, ko se je za odhod sam odločil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00008149
OZ člen 948, 948/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanec - zavarovalni interes - nastanek zavarovalnega primera - pogodba o leasingu
Odgovor na vprašanje, kdo je imel zavarovalni interes v smislu drugega odstavka 948. člena OZ, je potrebno iskati v razmerju med leasingodajalcem in leasingojemalcem. Ni namreč odločujoče, kdo je v zavarovalni pogodbi napisan kot zavarovanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001570
ZPP člen 76, 76/1, 154, 154/1. OZ člen 639, 639/1, 639/3. ZFPPIPP člen 161.
pravdna stranka - pravilno poimenovanje pravdne stranke - fizična oseba - samostojni podjetnik - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - napake na stvari - odprava napak - poenostavljena prisilna poravnava - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pravdni stroški po uspehu - nedovoljene pritožbene novote
V tožbi in sodbi označen tožnik A. O. je fizična oseba, zato dejstvo, da iz poslovnega registra ni razvidno, da obstaja subjekt A. O. s.p., ni pomembno. Enako ni pomembno za presojo, ali je določena fizična oseba lahko pravdna stranka, če je v uvodu sodbe ob imenu in priimku fizične osebe še navedeno, da je določena fizična oseba dr., odvetnica, zdravnik ali zdravnica, oziroma če je dodano še ime določene vrste ordinacije.
Zaradi začetega postopka prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je bila pozvana k odpravi napak (prvi odstavek 637, člena OZ), je postalo jasno, da napak v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku ne bo več odpravila sama, pač pa da jih bodo tožeče stranke odpravile na njen račun (tretji odstavek 639. člena OZ). Čim pa je tako, ni več pomembno, da je bil balkon stanovanja št. 40 tekom pravde saniran in je zmotno pritožbeno stališče, da zato tožeča stranka ni upravičena do denarnega zahtevka, ki se nanaša na odpravo napake za ta balkon.
ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/4, 45.. ZDR-1 člen 47.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da naj bi šlo v primeru posameznih ravnanj, ki jih tožnica izpostavlja, za trpinčenje. Opravilo je presojo posameznih ravnanj, ki jih tožnica navaja in zaključilo, da ravnanja niso bila izvajana z namenom škodovanja, žaljenja ali poniževanja tožnice. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi poudarja, da ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje za zaključek, da do trpinčenja ni prišlo. Sodišče namreč ne more presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, če predstavlja trpinčenje, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da tožnica zatrjuje, da je bila žrtev mobinga s strani nadrejenih, ki imajo v okviru svojih funkcij določeno moč in avtoriteto nad svojimi podrejenimi. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo ali podrejene osebe izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pa pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZSRR člen 10, 10/2, 36, 36/2. OZ člen 122, 122/1, 419.
pogodba o projektnem financiranju - terjatev - prenos terjatve - zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem - garancija - pravica do izjave
Po prenehanju pogodbe mora tožnik upoštevati veljavne predpise (ZSRR-2 v konkretnem primeru, za področje regijskih finančnih shem), kar med drugim pomeni, da mora tožnik izbrati izvajalca regijske finančne sheme na javnem razpisu (tretji odstavek 10. člena ZSRR-2). Toženec zato neutemeljeno zatrjuje, da je bilo poseženo v njegova upravičena pričakovanja, ker tožnik z njim ni podaljšal Pogodbe o financiranju, saj za to ni bilo podlage. Navedeno tudi pomeni, da je prvo sodišče pravilno zavrnilo izvedbo dokaza s sodnim izvedencem ekonomske stroke zaradi ugotovitve uspešnosti garancijske sheme Z. (to dejstvo med pravdnima strankama niti ni bilo sporno), saj uspešnost garancijske sheme Z. ni nalagala tožniku obveznosti, da s tožencem sklene novo pogodbo brez upoštevanja določb ZSRR-2 in izvedbe javnega razpisa. Toženčeva pravica do izjave zato ni bila kršena.
Dogovor je bil sklenjen med poslovodstvom družb v koncernu slovenskih železniških družb (KSŽD) ter reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev kapitalsko povezanih družb. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da iz določb dogovora izhaja, da gre za pavšalni poračun stroškov za prehrano po KPDŽP in Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (razlika med 6,03 EUR in 6,12 EUR), ki se nanaša na obdobje od 1. 8. 2008 dalje. Tožnika ni mogoče izvzeti iz kroga upravičencev zgolj zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo 31. 1. 2015. Glede tega je ključno, da so do poračuna stroškov za prehrano upravičeni vsi delavci, ki so bili v obdobju od 1. 8. 2008 dalje zaposleni pri toženi stranki, saj dogovor ne izključuje tistih, ki v času sklenitve Dogovora niso več bili delavci tožene stranke.
sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - umik pritožbe - ugovor udeleženca
Ker je po tretjem odstavku 334. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg umik pritožbe nepreklicen, je pritožbeno sodišče lahko ugotovilo le dejstvo umika pritožbe, ne da bi jo meritorno obravnavalo.
ZPP člen 313, 313/2, 320, 320/2, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-15. ZEN člen 19, 19/6, 44, 127, 127/1, 127/2, 127/3. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1.
odstranitev mejnika - restitucija v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - premoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika del - odgovornost za navodila - dolžna skrbnost - protispisnost - dokazna ocena izpovedbe prič - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - dolžina paricijskega roka
Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 296, 296/3. ZPP člen 156, 181, 181/3.
ugotovitvena tožba - pogoji za ugotovitveno tožbo - tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - prijava terjatev - solidarni dolžnik
Upnica bi morala v konkretnem primeru poleg navedbe višine terjatve na dan začetka stečajnega postopka, postaviti določen zahtevek za priznanje terjatve le še v neplačanem delu (in še pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača posojilojemalec). Tako postopanje pri prijavi terjatve zoper dolžnika kot solidarnega dolžnika izhaja iz določbe tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP, po kateri se v stečajnem postopku prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, dokler ni poplačan.
pravilno poimenovanje pravdne stranke - odvetnik kot stranka
Odvetnica A. A. (toženka) je registrirana kot odvetnica oziroma izvajalka svobodnega poklica po ZOdv. To ni s.p. ali odvetniška družba. To izhaja že iz oznak na dopisih odvetnice kot tudi iz njenih vlog. Zato ni pomembno, ali je v sodbi označena fizična oseba ali odvetnik
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - protispisnost - neobrazložena pritožba - pogodba o upravljanju upravniških storitev - obstoj pogodbenega razmerja - neveljavnost pogodbe - sklenitev pogodbe o upravljanju stanovanjske hiše - večinsko soglasje etažnih lastnikov
Pritožbeni očitek o protispisnosti, ki sicer predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je neutemeljen. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke. Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora navesti, glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, ki jo je sodišče vpogledalo in samo listino ter seveda tudi, katera listina to je. Pavšalna trditev o protispisnosti in sklicevanje na posamezno točko obrazložitve, ne zadostuje za preizkus sodbe v tem delu.
Pogodbeni temelj iz pogodbe o upravljanju ni nehal veljati, pač pa sploh ni nastal.
Vpis v register upravnikov stavb nima konstitutivnega, temveč zgolj deklaratorni pomen in na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora biti za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske hiše z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celi stavbi, doseženo kvalificirano soglasje vseh solastninskih deležev na celi stavbi in ne le večine na delu stavbe, ki ima svoj vhod.
ugotavljanje dejanskega stanja - enotna uporaba materialnega prava - trditve stranke - gradbena pogodba - plačilo začasne situacije
Zaradi zmotne ocene bistva spora, na kar pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje zmotno ugotavljalo dejansko stanje na primerjavi med dejansko vrednostjo vseh izvedenih del in višino že prejetih plačil, zmanjšano za manipulativne stroške, moralo pa bi zgolj ugotavljati ali je glede na dejansko vrednost vseh opravljenih del, kot jih je ugotovil izvedenec, tožeča stranka upravičena do plačila po vtoževani V. začasni situaciji.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006173
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 179.. - člen 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izključitev zavarovalnega kritja - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, da je odgovornost prvotožene stranke objektivna, ker žebljalnik, s katerim se je tožnik pri delu poškodoval, predstavlja nevarno orodje.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana izključitev zavarovalnega kritja po 2. točki drugega odstavka klavzule za dodatna kritja 03-ODG-01/06 (ki je del splošnih pogojev 03-ODG-01/06 - BII/2), ki določa, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da gre v konkretnem primeru ravno za tako situacijo, saj prvotožena stranka tožniku ni zagotovila zaščitne opreme (zaščitnih očal), ki je bila za delo na tem delovnem mestu po pravilih varnosti in zdravja pri delu predpisana (ne glede na to, da ni bila predpisana pri sami prvotoženi stranki). Ni pa upoštevalo, da je podlaga za povrnitev škode podana že zaradi ugotovljene objektivne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke. Zavarovalno kritje namreč tem primeru ni izključeno.
ZDR-1 člen 54, 56, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 161.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki. Za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas zadostuje dejstvo nadaljnjega obstoja delovnega razmerja po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.