redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sporno je obdobje 1. 12. 2014 do 4. 4. 2016, ko je bil tožnik za polovični delovni čas zaposlen v družbi (je imel torej delovnopravni status), za polovični delovni čas pa je imel status zavarovanca po 1. odstavku 50. člena ZSDP-1. Po navedenem določilu je imel kot eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. S tem je imel na podlagi 7. odstavka 50. člena ZSDP-1 pri delodajalcu pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu je do polne delovne obveznosti zagotavljala plačilo socialnih prispevkov od sorazmernega dela minimalne plače. V navedenem spornem obdobju je torej tožnik imel delovnopravni status (kar vključuje tudi status zavarovanca po posebnih predpisih) za polovični delovni čas, za polovični delovni čas pa le status zavarovanca (zaradi plačevanja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je imel tudi za to obdobje priznano zavarovalno dobo za polni delovni čas). Delovnopravni status je torej širši pojem (obsega več pravic in obveznosti) od statusa zavarovanca. Zato tožnik za obdobje, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu oziroma, ko ni bil zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, utemeljeno uveljavlja pravico do vzpostavitve delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005531
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2.
objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - ekskulpacijski razlog - nevarna dejavnost
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je delo na navijalni napravi na liniji K-47, ki jo poganja elektrika in deluje v avtomatskem načinu s hitrostjo 20 metrov na minuto ter ima mnogo vrtljivih delov, ki predstavljajo povečano nevarnost za poškodbe, delo s povečano nevarnostjo. Materialno pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je podan razlog za oprostitev odgovornosti tožene stranke po drugem odstavku 153. člena OZ. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno presodilo, da je v konkretnem primeru do škodnega dogodka prišlo izključno zaradi tožnikovega ravnanja, ki ga tožena stranka ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v nasprotju s splošnimi varnostnimi pravili, ki veljajo za vse stroje pri toženi stranki, posegel v nevarne dele stroja v avtomatskem načinu delovanja in da je bilo njegovo nepravilno ravnanje vzrok za poškodbo leve roke in prsta.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanje listin - zakonski znaki - opis dejanja
Opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe, v katerem se obdolženemu očita, "da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo s tem, da je 14.6.2016 policistu na PP Izola v zvezi s predhodnim postopkom kot voznikom v cestnem prometu izročil vozniško dovoljenje Republike Kosovo na njegovo ime, serijska številka 1172212618, izdan 17.10.2014 kot veljavno vozniško dovoljenje, ki pa je v celoti ponarejeno in ne izvira od izdajatelja", vsebuje konkretizacijo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po tretjem odstavku 251. člena KZ-1.
Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po ZPol v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa pogojev iz 27. in 29. člena ZPIZ-2. Zato je potrebno njegov zahtevek za izplačilo 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine zavrniti.
Kljub temu, da je tožnica na vnaprej pripravljenem obrazcu 12. 12. 2014 označila, da uveljavlja starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1, pa bi morala tožena stranka presoditi, ali morebiti tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 ter v tem primeru skladno z določbo 7. člena ZUP omogočiti stranki, da čim lažje zavaruje in uveljavi svoje pravice. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da presodi, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 ter nato o zadevi ponovno odloči.
izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - tožba za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti s tožbenim zahtevkom ni mogoče zahtevati že zato, ker gre za ugotavljanje dejanskega razmerja, kar ni dopustna vsebina ugotovitvene tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00008149
OZ člen 948, 948/2.
zavarovalna pogodba - zavarovanec - zavarovalni interes - nastanek zavarovalnega primera - pogodba o leasingu
Odgovor na vprašanje, kdo je imel zavarovalni interes v smislu drugega odstavka 948. člena OZ, je potrebno iskati v razmerju med leasingodajalcem in leasingojemalcem. Ni namreč odločujoče, kdo je v zavarovalni pogodbi napisan kot zavarovanec.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 296, 296/3. ZPP člen 156, 181, 181/3.
ugotovitvena tožba - pogoji za ugotovitveno tožbo - tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - prijava terjatev - solidarni dolžnik
Upnica bi morala v konkretnem primeru poleg navedbe višine terjatve na dan začetka stečajnega postopka, postaviti določen zahtevek za priznanje terjatve le še v neplačanem delu (in še pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača posojilojemalec). Tako postopanje pri prijavi terjatve zoper dolžnika kot solidarnega dolžnika izhaja iz določbe tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP, po kateri se v stečajnem postopku prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, dokler ni poplačan.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 398, 398/2, 398/3, 399.. KZ-1 člen 259.
obnova postopka - nov dokaz - zavrženje predloga
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja kot nov dokaz (pravnomočna kazenska sodba), je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan.
sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - umik pritožbe - ugovor udeleženca
Ker je po tretjem odstavku 334. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg umik pritožbe nepreklicen, je pritožbeno sodišče lahko ugotovilo le dejstvo umika pritožbe, ne da bi jo meritorno obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00002102
ZST-1 člen 34a, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepravilna sestava sodišča - pristojnosti strokovnega sodelavca - lex specialis - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - rok za plačilo sodne takse
ZIZ in ZPP ne vsebujeta nobenih določb v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog, zato ZST-1 glede te tematike predstavlja lex specialis.
Strokovni sodelavec, ki ni izdal plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ni imel pristojnosti za odločanje o ugovoru dolžnika zoper ta plačilni nalog in o določitvi nove taksne obveznosti.
Začetek stečajnega postopka nad prvim dolžnikom nima nobenega vpliva na izvršbo s prodajo nepremičnin, ki sta bili pred prodajo na javni dražbi v lasti drugega dolžnika.
ugotavljanje dejanskega stanja - enotna uporaba materialnega prava - trditve stranke - gradbena pogodba - plačilo začasne situacije
Zaradi zmotne ocene bistva spora, na kar pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje zmotno ugotavljalo dejansko stanje na primerjavi med dejansko vrednostjo vseh izvedenih del in višino že prejetih plačil, zmanjšano za manipulativne stroške, moralo pa bi zgolj ugotavljati ali je glede na dejansko vrednost vseh opravljenih del, kot jih je ugotovil izvedenec, tožeča stranka upravičena do plačila po vtoževani V. začasni situaciji.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo.
ZSRR člen 10, 10/2, 36, 36/2. OZ člen 122, 122/1, 419.
pogodba o projektnem financiranju - terjatev - prenos terjatve - zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem - garancija - pravica do izjave
Po prenehanju pogodbe mora tožnik upoštevati veljavne predpise (ZSRR-2 v konkretnem primeru, za področje regijskih finančnih shem), kar med drugim pomeni, da mora tožnik izbrati izvajalca regijske finančne sheme na javnem razpisu (tretji odstavek 10. člena ZSRR-2). Toženec zato neutemeljeno zatrjuje, da je bilo poseženo v njegova upravičena pričakovanja, ker tožnik z njim ni podaljšal Pogodbe o financiranju, saj za to ni bilo podlage. Navedeno tudi pomeni, da je prvo sodišče pravilno zavrnilo izvedbo dokaza s sodnim izvedencem ekonomske stroke zaradi ugotovitve uspešnosti garancijske sheme Z. (to dejstvo med pravdnima strankama niti ni bilo sporno), saj uspešnost garancijske sheme Z. ni nalagala tožniku obveznosti, da s tožencem sklene novo pogodbo brez upoštevanja določb ZSRR-2 in izvedbe javnega razpisa. Toženčeva pravica do izjave zato ni bila kršena.
Dogovor je bil sklenjen med poslovodstvom družb v koncernu slovenskih železniških družb (KSŽD) ter reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev kapitalsko povezanih družb. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da iz določb dogovora izhaja, da gre za pavšalni poračun stroškov za prehrano po KPDŽP in Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (razlika med 6,03 EUR in 6,12 EUR), ki se nanaša na obdobje od 1. 8. 2008 dalje. Tožnika ni mogoče izvzeti iz kroga upravičencev zgolj zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo 31. 1. 2015. Glede tega je ključno, da so do poračuna stroškov za prehrano upravičeni vsi delavci, ki so bili v obdobju od 1. 8. 2008 dalje zaposleni pri toženi stranki, saj dogovor ne izključuje tistih, ki v času sklenitve Dogovora niso več bili delavci tožene stranke.
ZPP člen 313, 313/2, 320, 320/2, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-15. ZEN člen 19, 19/6, 44, 127, 127/1, 127/2, 127/3. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1.
odstranitev mejnika - restitucija v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - premoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika del - odgovornost za navodila - dolžna skrbnost - protispisnost - dokazna ocena izpovedbe prič - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - dolžina paricijskega roka
Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov.
ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/4, 45.. ZDR-1 člen 47.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da naj bi šlo v primeru posameznih ravnanj, ki jih tožnica izpostavlja, za trpinčenje. Opravilo je presojo posameznih ravnanj, ki jih tožnica navaja in zaključilo, da ravnanja niso bila izvajana z namenom škodovanja, žaljenja ali poniževanja tožnice. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi poudarja, da ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje za zaključek, da do trpinčenja ni prišlo. Sodišče namreč ne more presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, če predstavlja trpinčenje, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da tožnica zatrjuje, da je bila žrtev mobinga s strani nadrejenih, ki imajo v okviru svojih funkcij določeno moč in avtoriteto nad svojimi podrejenimi. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo ali podrejene osebe izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pa pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001542
URS člen 22. OZ člen 247. ZIZ člen 257, 269.
pogodba o leasingu - sprememba prvotne pogodbe - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - poroštvo - višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost - začasna odredba - predhodna odredba
Dokaz z izvedencem je ključen za oceno o dokazanosti višine tožbenega zahtevka. Zanesljiva ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti mnenja, potrebna zato, da more sodišče na njem utemeljevati zaključke o odločilnih dejstvih, je v takem primeru mogoča šele, ko izvedenec odgovori na pomisleke pravdnih strank o popolnosti in pravilnosti mnenja. Za dejansko zagotovitev strankine pravice do vsebinsko polne kontrole glede dokazov praviloma ne zadostuje pisno mnenje, ampak je stranki treba omogočiti zaslišanje izvedenca.
sodna taksa - plačilo sodne takse - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pritožnikoma upravičeno odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njunega ugovora zoper plačilni nalog, s katerim je toženca poprej pozvalo k plačilu dolgovane sodne takse. Toženec je namreč zamudil rok za ugovor, medtem ko R. H. ni stranka tega postopka, zato je bil prvi ugovor prepozen, drugi pa nedovoljen.
privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - stvarna pristojnost - gospodarski spor
V skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. V zvezi z navajanjem dejstev, ki so pravno relevantna z vidika spremenjene tožbe (posledično pa tudi v zvezi s predlaganjem dokazov o teh zatrjevanih dejstvih), zato ne more veljati omejitev glede navajanja dejstev in dokazov iz prvega odstavka 286. člena ZPP.