ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 85, 87, 89, 89/1, 89/1-3.. OZ člen 131.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnika ni izločila iz delovnega okolja. Ugotovilo je, da je bil tožnik tisti, ki se je izločil in se neprimerno vedel do sodelavcev. Ker tožnik na delovnem mestu ni bil izpostavljen trpinčenju je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, ki je tožnikove argumente za neizvršitev odrejene naloge zavrnilo kot neutemeljene. Glede na ugotovitev, da gre za nalogi, ki ju je tožnik dolžan in zmožen opraviti na delovnem mestu posluževalec elektrarne, je sodišče utemeljeno zaključilo, da je tožnik z odklonitvijo del kršil pogodbene obveznosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposltivi iz krivdnega razloga.
Kljub temu, da je tožnica na vnaprej pripravljenem obrazcu 12. 12. 2014 označila, da uveljavlja starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1, pa bi morala tožena stranka presoditi, ali morebiti tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 ter v tem primeru skladno z določbo 7. člena ZUP omogočiti stranki, da čim lažje zavaruje in uveljavi svoje pravice. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da presodi, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2 ter nato o zadevi ponovno odloči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00002224
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 24, 24/1, 24/1-1, 35. URS člen 67. ZMZPP člen 50, 50/2, 95, 97, 101. ZIZ člen 266, 266/2. ZOPNI člen 1, 2, 3, 7, 7/2, 9, 26, 34, 34/1, 48, 48/1, 48/2, 54, 54/1, 54/2, 4/3. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1, 1/2. ZSKZDČEU-1 člen 210. ZPP člen 57.
premoženje nezakonitega izvora - premoženje v tujini - odvzem premoženja nezakonitega izvora - vrnitveni zahtevek - začasno zavarovanje premoženja nezakonitega izvora - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I - pristojnost po legi nepremičnine
Uredba Bruselj I se na podlagi 1. točke prvega člena uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na naravo sodišča. Ne zajema pa dejanj pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii). Spori iz ZOPNI niso civilni ali gospodarski spori, kot jih opredeljuje Uredba Bruselj I, ker je njihov temelj v izvajanju državne oblasti, ko država zaradi javnopravnega varstva preko civilnih sankcij izreka ukrepe, s katerimi posega v lastninsko pravico toženca, ki je pridobil premoženje na nezakonit način.
Tožba iz ZOPNI, ki jo uveljavlja država zoper toženca, je po svoji vsebini penalna, kar je posledično tudi podlaga za reipersekutorni oziroma vrnitveni zahtevek in prenos lastninske pravice na državo, kar dodatno potrjuje, da pravna podlaga tožbenega zahtevka niso (klasični) civilnopravni oziroma zasebnopravni predpisi. Glede na opisano naravo spora je uporaba Uredbe Bruselj I v sporih iz ZOPNI izključena.
Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje (ali opraviti to dejanje pravočasno) in da ima sporazum o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen Obligacijskega zakonika).
Dogovor o pogodbeni kazni, ki bi zapadla, preden bi do kršitve sploh prišlo, je v nasprotju z namenom pogodbene kazni in ga zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.
umik zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - zahteva za povrnitev stroškov - vezanost na zahtevek stranke
Iz izjave tožeče stranke o umiku tožbe v tej zadevi ni razvidno, da tožbo umika, ker je v pravdi vtoževana terjatev v celoti poplačana. Zato sodišče prve stopnje v prvem odstavku 158. člena ZPP ni imelo podlage, da tožeči stranki ne bi naložilo plačila stroškov postopka. Vendar pa je odločitev kljub temu zmotna. Pritožnica namreč pravilno opozarja, da toženec ni nikoli zahteval povrnitve stroškov postopka. Sodišče pa lahko v pravdnem postopku sodi le v mejah zahtevkov strank, zato za izpodbijano stroškovno odločitev ni imelo podlage in je treba pritožbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava ugoditi ter razveljaviti odločitev, da je dolžna tožeča stranka povrniti tožencu stroške postopka.
ZPIZ-2 člen 27, 28, 39a, 202, 339, 391, 394.. ZPol člen 87, 87/1.. ZPIZ-2B člen 7.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev za upokojitev
Glede na prvi odstavek 39.a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji določeni v 27. in 28. členu ZPIZ-2. Tožnik pogojev po omenjenih dveh določbah ne izpolnjuje. Izpolnjevanje pogojev po določbi 399. člena ZPIZ-2 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena ZPol, pa ne pomeni, da tožnik izpolnjuje pogoje po določbah splošnega zakona, temveč izpolnjuje pogoje za upokojitev po določbah posebnega predpisa, in sicer po določbah Zakona o policiji. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugih zadevah se glede na 39.a člen pravica do starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogoja za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, tj. po 27. členu ZPIZ-2, kot splošnem predpisu, ne more priznati.
ZPP člen 313, 313/2, 320, 320/2, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-15. ZEN člen 19, 19/6, 44, 127, 127/1, 127/2, 127/3. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1.
odstranitev mejnika - restitucija v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - premoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika del - odgovornost za navodila - dolžna skrbnost - protispisnost - dokazna ocena izpovedbe prič - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - dolžina paricijskega roka
Vsakršno izvajanje zemeljskih del v bližini mejnih znamenj od naročnika terja posebno skrbnost. Z natančnimi navodili izvajalcu del mora poskrbeti, da ostanejo v naravi postavljena mejna znamenja nedotaknjena. Če kljub potrebni skrbnosti pri izvajanju del pride do odstranitve mejnih znamenj, mora naročnik del na svoje stroške preko ustreznega postopka in pooblaščenega geodetskega podjetja poskrbeti za vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden je prišlo do odstranitve mejnikov.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 397, 398, 398/2, 398/3, 399.. KZ-1 člen 259.
obnova postopka - nov dokaz - zavrženje predloga
Dokaz, ki ga tožena stranka navaja kot nov dokaz (pravnomočna kazenska sodba), je nastal po pravnomočnosti z obnovo napadene sodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan.
pravilno poimenovanje pravdne stranke - odvetnik kot stranka
Odvetnica A. A. (toženka) je registrirana kot odvetnica oziroma izvajalka svobodnega poklica po ZOdv. To ni s.p. ali odvetniška družba. To izhaja že iz oznak na dopisih odvetnice kot tudi iz njenih vlog. Zato ni pomembno, ali je v sodbi označena fizična oseba ali odvetnik
privilegirana sprememba tožbe - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - stvarna pristojnost - gospodarski spor
V skladu s prvim odstavkom 184. člena ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo do konca glavne obravnave. V zvezi z navajanjem dejstev, ki so pravno relevantna z vidika spremenjene tožbe (posledično pa tudi v zvezi s predlaganjem dokazov o teh zatrjevanih dejstvih), zato ne more veljati omejitev glede navajanja dejstev in dokazov iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001542
URS člen 22. OZ člen 247. ZIZ člen 257, 269.
pogodba o leasingu - sprememba prvotne pogodbe - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - poroštvo - višina terjatve - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - pobotni ugovor - odškodninska odgovornost - začasna odredba - predhodna odredba
Dokaz z izvedencem je ključen za oceno o dokazanosti višine tožbenega zahtevka. Zanesljiva ocena o jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti mnenja, potrebna zato, da more sodišče na njem utemeljevati zaključke o odločilnih dejstvih, je v takem primeru mogoča šele, ko izvedenec odgovori na pomisleke pravdnih strank o popolnosti in pravilnosti mnenja. Za dejansko zagotovitev strankine pravice do vsebinsko polne kontrole glede dokazov praviloma ne zadostuje pisno mnenje, ampak je stranki treba omogočiti zaslišanje izvedenca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006173
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 179.. - člen 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izključitev zavarovalnega kritja - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, da je odgovornost prvotožene stranke objektivna, ker žebljalnik, s katerim se je tožnik pri delu poškodoval, predstavlja nevarno orodje.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je podana izključitev zavarovalnega kritja po 2. točki drugega odstavka klavzule za dodatna kritja 03-ODG-01/06 (ki je del splošnih pogojev 03-ODG-01/06 - BII/2), ki določa, da zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev ter opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le-teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da gre v konkretnem primeru ravno za tako situacijo, saj prvotožena stranka tožniku ni zagotovila zaščitne opreme (zaščitnih očal), ki je bila za delo na tem delovnem mestu po pravilih varnosti in zdravja pri delu predpisana (ne glede na to, da ni bila predpisana pri sami prvotoženi stranki). Ni pa upoštevalo, da je podlaga za povrnitev škode podana že zaradi ugotovljene objektivne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke. Zavarovalno kritje namreč tem primeru ni izključeno.
ZDR člen 6a, 6a/1, 6a/4, 45.. ZDR-1 člen 47.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da naj bi šlo v primeru posameznih ravnanj, ki jih tožnica izpostavlja, za trpinčenje. Opravilo je presojo posameznih ravnanj, ki jih tožnica navaja in zaključilo, da ravnanja niso bila izvajana z namenom škodovanja, žaljenja ali poniževanja tožnice. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi poudarja, da ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje za zaključek, da do trpinčenja ni prišlo. Sodišče namreč ne more presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, če predstavlja trpinčenje, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da tožnica zatrjuje, da je bila žrtev mobinga s strani nadrejenih, ki imajo v okviru svojih funkcij določeno moč in avtoriteto nad svojimi podrejenimi. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo ali podrejene osebe izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pa pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno.
ZDR-1 člen 54, 56, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 161.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki. Za ugotovitev transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas zadostuje dejstvo nadaljnjega obstoja delovnega razmerja po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
sodna taksa - plačilo sodne takse - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je pritožnikoma upravičeno odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njunega ugovora zoper plačilni nalog, s katerim je toženca poprej pozvalo k plačilu dolgovane sodne takse. Toženec je namreč zamudil rok za ugovor, medtem ko R. H. ni stranka tega postopka, zato je bil prvi ugovor prepozen, drugi pa nedovoljen.
Dogovor je bil sklenjen med poslovodstvom družb v koncernu slovenskih železniških družb (KSŽD) ter reprezentativnimi sindikati in svetom delavcev kapitalsko povezanih družb. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da iz določb dogovora izhaja, da gre za pavšalni poračun stroškov za prehrano po KPDŽP in Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (razlika med 6,03 EUR in 6,12 EUR), ki se nanaša na obdobje od 1. 8. 2008 dalje. Tožnika ni mogoče izvzeti iz kroga upravičencev zgolj zato, ker mu je delovno razmerje prenehalo 31. 1. 2015. Glede tega je ključno, da so do poračuna stroškov za prehrano upravičeni vsi delavci, ki so bili v obdobju od 1. 8. 2008 dalje zaposleni pri toženi stranki, saj dogovor ne izključuje tistih, ki v času sklenitve Dogovora niso več bili delavci tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001570
ZPP člen 76, 76/1, 154, 154/1. OZ člen 639, 639/1, 639/3. ZFPPIPP člen 161.
pravdna stranka - pravilno poimenovanje pravdne stranke - fizična oseba - samostojni podjetnik - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - napake na stvari - odprava napak - poenostavljena prisilna poravnava - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev - pravdni stroški po uspehu - nedovoljene pritožbene novote
V tožbi in sodbi označen tožnik A. O. je fizična oseba, zato dejstvo, da iz poslovnega registra ni razvidno, da obstaja subjekt A. O. s.p., ni pomembno. Enako ni pomembno za presojo, ali je določena fizična oseba lahko pravdna stranka, če je v uvodu sodbe ob imenu in priimku fizične osebe še navedeno, da je določena fizična oseba dr., odvetnica, zdravnik ali zdravnica, oziroma če je dodano še ime določene vrste ordinacije.
Zaradi začetega postopka prisilne poravnave nad toženo stranko, ki je bila pozvana k odpravi napak (prvi odstavek 637, člena OZ), je postalo jasno, da napak v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku ne bo več odpravila sama, pač pa da jih bodo tožeče stranke odpravile na njen račun (tretji odstavek 639. člena OZ). Čim pa je tako, ni več pomembno, da je bil balkon stanovanja št. 40 tekom pravde saniran in je zmotno pritožbeno stališče, da zato tožeča stranka ni upravičena do denarnega zahtevka, ki se nanaša na odpravo napake za ta balkon.
preizkus ocene dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec
Po sodni praksi je dopustno, da lahko delodajalec v sodnem postopku oceno delovne uspešnosti dodatno obrazloži.
Ni nedopustno, da se delodajalec pri ocenjevanju delovne uspešnosti javnega uslužbenca sklicuje na pisno opozorilo pred odpovedjo, četudi je potrebno utemeljenost očitanega preveriti z vidika predpisanih kriterijev ocene javnega uslužbenca, ne pa npr. po določbah ZDR-1, ki se nanašajo na presojo zakonitosti odpovedi. Ker sodišče prve stopnje tega vsebinskega preizkusa izpodbijane ocene ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.