ZIZ člen 15, 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 328, 328/3, 332.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska odločitev - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - določno označena listina
S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo odločitev o določitvi stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bo v nadaljevanju postopka odločalo o delu upnikovega zahtevka in stroških v pravdnem postopku. Z novo sprejeto odločitvijo sodišče prve stopnje tako ni zgolj popravilo očitne pisne pomote v prvotnem sklepu, temveč je zavzelo vsebinsko povsem drugačno stališče. Zato za izdajo popravnega sklepa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
plačilo uporabnine - stvarna pristojnost - določitev vrednosti spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - povečanje tožbenega zahtevka - sprememba stvarne pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - veljavnost že opravljenih pravdnih dejanj
Okrožno sodišče se po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Nasprotno pa takšna omejitev ne velja za okrajno sodišče, kadar med postopkom ugotovi, da za obravnavanje ni več pristojno. Glede na 4. točko drugega odstavka 339. člena ZPP odločanje okrajnega sodišča v zadevi iz pristojnosti okrožnega sodišča predstavlja celo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti niti določila tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi pristojnosti. Ta se uporablja predvsem za krajevno pristojnost, za stvarno pa v delu, kadar tožeča stranka tožbeni zahtevek zmanjša.
ZPP člen 2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 82, 82/1, 86, 86/1, 88.
odločanje preko postavljenega zahtevka - III. kategorija invalidnosti - gostota dobe - delovni invalid
Kljub temu, da je tožnik s postavljenim tožbenim zahtevkom, poleg odprave izpodbijanih odločb, na temelju I., podredno II. kategorije invalidnosti, uveljavljal pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine, sodišče pa ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno z omejitvami ter do delnega nadomestila, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, niti odločalo mimo njega.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo invalidnost razčiščevalo s Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Ocenila je, da pri tožniku do 13. 8. 2013 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zaradi posledic bolezni je podana III. kategorija invalidnosti, saj ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno je zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in glede na to, da je tožnik dopolnil skupno 22 let in 22 dni pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožnika uemeljeno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko z določenimi omejitvami ter tudi pravico do delnega nadomestila.
Delnega nadomestila se ne more zagotavljati osebi, ki živi v tujini, saj ni aktivna v iskanju zaposlitve v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Vendar je potrebno ločiti med priznanjem pravice in njeno realizacijo oziroma izplačevanjem.
elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis - lastninska pravica - določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
S sklepom, ki ga predvideva 23.a člen ZVEtL, se (še) ne odloča o lastninski pravici na zemljišču, ampak se opravi zgolj presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
Pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do nove invalidnosti ter potrebe po dodatnih omejitvah oziroma do omejitve dela le v dopoldanski izmeni. Na podlagi 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca ter na priznanje dodatnih omejitev pri delu.
plačilo razlike plače - osnovna plača - razlika v plači
Ker je iz izpovedbe priče A.A. razvidno, da se je plača za vse prodajne predstavnike (vključno s tožnikom) določala na enak način (s tipskimi pogodbami), ker v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil med tožnikom in toženo stranko sklenjen poseben dogovor o določitvi tožnikove plače, in ker niso bili ugotovljeni niti drugi razlogi, zaradi katerih bi tožena stranka odstopila od določb Pravilnika, ki se ga je sicer pri določitvi plač za prodajne predstavnike držala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sta se tožnik in tožena stranka ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi sporazumela, da bo tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela (pri čemer bo stalni del plače znašal 120.000,00 SIT), osnovna plača, sestavljena iz stalnega in gibljivega dela plače pa bo znašala 314.008,00 SIT (oziroma 1.310,33 EUR). Kljub temu, da v pogodbi o zaposlitvi ni izrecno zabeleženo, da je tožnikova osnovna plača sestavljena iz stalnega in gibljivega dela, pa to ne pomeni, da se tožnik in tožena stranka nista dogovorila za takšen način obračunavanja njegove osnovne plače.
Tožnica je v tem postopku uspela v celoti, saj sta bili odpravljeni odločbi tožene stranke, s katero tožnici ni priznala pravic iz invalidskega zavarovanja, prav tako pa ji je bila priznana pravica do invalidske pokojnine na podlagi razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti. To, da tožnici ni bila priznana razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, na uspeh v danem primeru ne vpliva.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - terjatev do zapuščine - pogrebni stroški - status stranke v zapuščinskem postopku - stranka v zapuščinskem postopku - varovanje pravic strank
V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Iz tega zakonskega določila je razvidno, da zapuščino tvori le aktiva. Predmet dedovanja ni čista zapuščina, torej razlika med aktivno in pasivo, ampak zgolj pravice, ki imajo neko vrednost. O dolgovih, ki niso pravica iz zapuščine, se v zapuščinskem postopku ne odloča.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje
Bistveno podlago za zaupanje mladoletnih sinov v varstvo in vzgojo tožnici predstavlja mnenje izvedenca, ki je opozoril na nekatere posebnosti v mišljenju in vedenju toženca, njegovo slabšo socialno povezanost in izrazito jezo do tožnice, kar bi v primeru drugačne odločitve lahko vodilo k temu, da bi se sinova odvrnila od matere.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - zemljiškoknjižni lastnik
Ker nekateri predlagatelji predloga niso dopolnili z listinami, ki bi omogočale vpis lastninske pravice v smislu 3. do 6. člena ZVEtL, je glede teh posameznih delov sodišče prve stopnje za dokončno vzpostavitev etažne lastnine na stavbi pravilno uporabilo 11. člen ZVEtL in na teh delih vpisalo lastninsko pravico na dosedanjo zemljiškoknjižno lastnico.
Tožena stranka izpodbijane premestitve ni obrazložila le s sklicevanjem na vsebino 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Obrazložitev premestitve že v samem prvostopenjskem sklepu ni do te mere skopa, da ne bi bilo razvidno, zakaj se je tožena stranka odločila za tožnikovo premestitev. Zasledovanje smotrnejšega in učinkovitejšega dela organa v smislu navedene zakonske določbe je namreč v izpodbijanih sklepih zadosti obrazloženo - z namenom zagotoviti kontinuiteto dela, prenos znanj in izkušenj, ki jih delavci policijske postaje potrebujejo pri obvladovanju kriminalnih žarišč, pregonu hujših oblik kriminala, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in njihovemu preiskovanju. Posebej je tudi obrazloženo, zakaj je bil premeščen ravno tožnik, in sicer zato, ker so posebej pomembne njegove izkušnje na področju prepovedanih drog in zaradi prenosa posameznih metod, ki bodo izboljšale kvaliteto dela na področju zatiranja in preiskovanja kriminalitete.
Za zakonitost izpodbijanih upravnih odločb o priznani pravici do predčasne pokojnine, institut pokojninske dobe brez dokupa pravno ni relevanten in posledično niti pritožbeni očitki o njegovi protiustavnosti. Čeprav tožniku ni mogoče odrekati nestrinjanja z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016, v tem pritožbenem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati protiustavnosti pokojninske dobe brez dokupa.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 7, 337.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - zavrnitev dokaza - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbene novote
Ker z dokazi ni mogoče nadomestiti manjkajoče trditvene podlage, sodišče prve stopnje v postopku za izdajo začasne odredbe utemeljeno ni zaslišalo tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001888
ZPP člen 7, 212. OZ člen 191. ZFPPIPP člen 271.
trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - neupravičena pridobitev - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost - plačilo nedolga - pravna oseba - organi pravne osebe - zakoniti zastopnik
Osnovni pogoj za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je njegova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje. Če stečajni dolžnik takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, ni insolventen, je vsaka razprava o obstoju objektivnega in subjektivnega pogoja izpodbojnosti odveč. Breme zatrjevanja in dokazovanja insolventnosti stečajnega dolžnika je na njem. Sodišče ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik poda v tožbi, temveč le na zatrjevana dejstva. Sodišče samo po uradni dolžnosti poišče materialnopravno normo, ki ustreza zatrjevanim in ugotovljenim dejstvom. Pri tem lahko sodišče upošteva tudi tiste navedbe stranke, ki jih ni bila dolžna navesti in so ji v škodo. Delovanje fizične osebe v funkciji organa gospodarske družbe pomeni delovanje gospodarske družbe kot pravne osebe, saj pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe.
Opis dejanja bi zajemal vse zakonske znake kaznivega dejanja neplačevanje preživnine, v kolikor bi bila obdolženčeva zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010364
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/1.. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1, 105, 105/2.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka
Neprištevnost in krivda.
Pojasnilo je, da je uporabilo četrti odstavek 29. člena KZ-1, ker je šlo za dejanje, ki je svobodno v odločitvi, ne pa v izvršitvi, torej da je bil obdolženec v trenutku storitve v stanju neprištevnosti, ki si jo je sam povzročil z zaužitjem alkohola, preden se je spravil v stanje neprištevnosti, pa je bila podana njegova malomarnost glede dejanja, ki ga je nato v neprištevnosti storil.
delovni invalid III. kategorije invalidnosti - denarno nadomestilo - delo s krajšim delovnim časom
Ker je bil šele z dnem pravnomočnosti sodbe opr. št. XI Ps 265/2014 z dne 20. 1. 2016 vzpostavljen temelj, po katerem je tožnik v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko pričel z delom v svoji dejavnosti s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je podan temelj za izplačevanje delnega nadomestila šele od pravnomočnosti že citirane sodbe dalje, to je od 9. 3. 2016 dalje.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovorni razlogi - odpoved dedovanju
Opozicijski ugovorni razlogi so tisti ugovorni razlogi, ki izvršljiv zahtevek trajno ali začasno ukinjajo. Temeljijo na neovrgljivi domnevi, da izvršljivi zahtevek obstoji in ki drži vse dokler tak izvršilni naslov obstoji oziroma ni spremenjen ali razveljavljen na način, določen z zakonom.
Bistvo opozicijskega ugovornega razloga iz 8. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se v izvršilnem postopku znova odpira vprašanje obstoja terjatve do tožene stranke oziroma njene višine. Njegovo bistvo je zgolj, ali je terjatev naknadno prenehala. Z odpovedjo dedovanju pa dolžnica do takega učinka ne more priti.
Višje sodišče tudi ne more sprejeti pritožbenega argumenta, ki je pravzaprav argument procesne taktike v smislu, da se dolžnica v času, ko je potekal pravdni postopek, v katerem je bilo razsojeno o njeni obveznosti, še ni mogla odločiti, ali se bo dedovanju odpovedala ali ne, ker še ni bilo jasno, koliko je zapustnikovega premoženja. Dolžnica se je sicer v zapuščinskemu postopku imela vso pravico v okviru procesne taktike odločati o tem, kdaj bo podala izjavo o odpovedi dedovanju. Vendar ko se je začel pravdni postopek, je morala nestrinjanje z zahtevkom izraziti v odgovoru na tožbo, ki ga ni vložila. Sicer je s tem razlogom v izvršilnem postopku za izterjavo terjatve na podlagi tako izdanega izvršilnega naslova prekludirana.
Splošno znanih dejstev sodišču ni potrebno dokazovati in splošno znano je, da se posojila pri zasebnikih sklepajo pod slabšimi pogoji za posojilojemalca. V konkretnem primeru je dogovorjena obrestna mera - 3 % mesečno oziroma 36 % letno nedvomno za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti.
Posameznik, ki je bil žrtev oderuškega kredita, se na oderuštvo lahko sklicuje tudi, če je vedel, da sklepa oderuško pogodbo.
ZPP nima določb o tem, katere dokaze je potrebno izvesti pred drugimi oziroma ne določa vrstnega reda izvajanja dokazov. Omejitev je le pri zaslišanju prič, tako da se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, ni pa prepovedi navzočnosti katere od strank.
V interesu stranke je, da pove vse kar ve o zadevi in trpi posledice v kolikor ne uspe izpodbiti navedb nasprotne stranke oziroma dokazati dejstva, na katere se sklicuje, sodišče pa skladno z razpravnim načelom tudi ni dolžno vleči odgovorov iz nje.