elaborat - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis - lastninska pravica - določitev pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
S sklepom, ki ga predvideva 23.a člen ZVEtL, se (še) ne odloča o lastninski pravici na zemljišču, ampak se opravi zgolj presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
Pri tožniku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do nove invalidnosti ter potrebe po dodatnih omejitvah oziroma do omejitve dela le v dopoldanski izmeni. Na podlagi 81. člena v zvezi s 63. členom ZDSS-1 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca ter na priznanje dodatnih omejitev pri delu.
delovni invalid III. kategorije invalidnosti - denarno nadomestilo - delo s krajšim delovnim časom
Ker je bil šele z dnem pravnomočnosti sodbe opr. št. XI Ps 265/2014 z dne 20. 1. 2016 vzpostavljen temelj, po katerem je tožnik v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko pričel z delom v svoji dejavnosti s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je podan temelj za izplačevanje delnega nadomestila šele od pravnomočnosti že citirane sodbe dalje, to je od 9. 3. 2016 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - opredelitev do dokazov - ustni dogovor - kršitev dogovora med pravdnima strankama - poslovna odškodninska odgovornost
Ker tožeča stranka zatrjuje sklenitev ustnega dogovora, ki ga izkazuje z izpovedbami, bi se moralo sodišče ob tem, ko si izpovedbe pravdnih strank nasprotujejo, do izpovedb opredeliti in jih dokazno oceniti, česar ni storilo. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP:
ZDR-1 člen 33, 33/1, 37, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3.. ZOsn člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - prepoved opravljanja dela - zagovor
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je kršil pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je v času izvajanja pouka na športnem igrišču tožene stranke dne 11. 9. 2015 učenkama 9. razreda rekel, naj slečeta majčki in obrišeta žogo, eni učenki pa je dejal tudi, da se je ne bi branil. Ti izjavi tožnika sta pri učenkah povzročili nelagodje, vznemirjenje in ogorčenost. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta bili ti izjavi tožnika, namenjeni učenkama, povsem neprimerni, druga izjava pa je namigovala tudi na spolnost. S tema izjavama je tožnik kršil določbe ZOsn, ZJU in pogodbe o zaposlitvi, kršil pa je tudi prvi odstavek 33. člena ZDR-1 in 37. člen ZDR-1 ter 4. člen Kodeksa ravnanja zaposlenih pri toženi stranki, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Ob preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP se izkaže, da je v pisnem odpravku sodbe podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor se z njim presojata upravni odločbi o višini priznane predčasne pokojnine, hkrati pa zavrača priznanje zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti od 17. 3. 1976 do 16. 3. 1977. Slednje, kljub temu, da za vsebinsko sojenje o zavarovalni dobi ni procesne predpostavke, niti ob pomanjkljivo postavljenem tožbenem zahtevku, ni mogoče šteti, da bi tožnica vtoževala kaj takega.
. . ZZZDR člen 56, 56/3. ZPP člen 13, 185, 185/1, 339, 339/2, 339/2-12.
objektivna sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - res iudicata - skupno premoženje zakoncev - skupni dolg zakoncev - odgovornost zakoncev za skupne dolgove - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Tožnik uveljavlja svoj zahtevek na podlagi 56. člena ZZZDR, ki med drugim določa, da zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tistega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba, plačal več kot znaša njegov delež (tretji odstavek 56. člena). Če je tekla pravda na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem, pa ta dolg ni bil upoštevan, ne gre za res iudicata.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 21/1. OZ člen 35, 35/2, 375, 381. ZOR člen 279, 279/2. ZIP člen 16, 16/2.
neposredno izvršljiv notarski zapis - procesne obresti - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Če je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu določba, da mora dolžnik plačati tudi obresti od obresti za čas od vložitve predloga za izvršbo dalje, to predstavlja veljaven izvršilni naslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00001888
ZPP člen 7, 212. OZ člen 191. ZFPPIPP člen 271.
trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - neupravičena pridobitev - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost - plačilo nedolga - pravna oseba - organi pravne osebe - zakoniti zastopnik
Osnovni pogoj za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je njegova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje. Če stečajni dolžnik takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, ni insolventen, je vsaka razprava o obstoju objektivnega in subjektivnega pogoja izpodbojnosti odveč. Breme zatrjevanja in dokazovanja insolventnosti stečajnega dolžnika je na njem. Sodišče ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik poda v tožbi, temveč le na zatrjevana dejstva. Sodišče samo po uradni dolžnosti poišče materialnopravno normo, ki ustreza zatrjevanim in ugotovljenim dejstvom. Pri tem lahko sodišče upošteva tudi tiste navedbe stranke, ki jih ni bila dolžna navesti in so ji v škodo. Delovanje fizične osebe v funkciji organa gospodarske družbe pomeni delovanje gospodarske družbe kot pravne osebe, saj pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00064065
URS člen 15, 35, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. OZ člen 147. ZPP člen 328. ZKP člen 150, 152, 154.
varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odškodninska odgovornost medijev - dejanje, ki posega v človekove pravice - telefonski prisluhi - svoboda izražanja - objava člankov v časniku - objava na svetovnem spletu - poročanje medijev o sodnem postopku - tehtanje ustavnih pravic - relativno javna osebnost - javna razprava - javni interes - splošni interes javnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kazenski postopek - obstoj utemeljenih razlogov za sum - popravni sklep
Tožnik ima status relativno javne osebe in je kot tak izpostavljen ostrejšemu javnemu nadzoru in kritiki, meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe pa je bistveno bolj ohlapna in vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe, zlasti na poslovnem področju njenega delovanja.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožnika, da so bili prisluhi pridobljeni z izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku. Ker pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče celovito preizkusiti, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče presoditi, ali je v konkretnem primeru še mogoče govoriti o koliziji dveh ustavnopravnih pravic, ali pa sam izvor posega v tožnikovo komunikacijsko zasebnost zaradi protipravnosti izključuje upravičenost posega v zasebnost tožnika, ne glede na vsebino zapisanega in objavljenega.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/3, 171, 179, 182.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - prometna nesreča - objektivna odškodninska odgovornost voznika avtomobila - motorno vozilo in pešec - vzrok prometne nesreče - soprispevek pešca - opit pešec - hoja po cesti brez odsevnika - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - skaženost - poškodbe glave in možganov - poškodba roke - poškodba noge - psihoorganski sindrom - šepanje
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotni odločitvi o tožnikovem 60 % deležu k nastanku škode. Okoliščina, da hoja ponoči brez odsevnih teles in v temnih oblačilih ni prepovedana, še ne pomeni, da je ni mogoče ovrednotiti kot sovzroka škodnega dogodka, niti da opustitev uporabe odsevnika ne predstavlja neskrbnega ravnanja. Iz izvedenskega mnenja izhaja - tudi sicer v splošni javnosti znano - dejstvo o znatno hitrejši opaznosti pešca, ki nosi odsevnik, od pešca v temnih oblačilih brez odsevnika. Pravilen je zato argument sodbe, da se od pešcev pričakuje, da za svojo lastno varnost poskrbijo tudi z nošenjem odsevnih teles.
ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi.
Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP. To stališče je v sodni praksi ustaljeno.
ZUTD člen 54.. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20.. ZUP člen 273.
brezposelnost - poslovodna oseba - ugotavljanje lastnosti zavarovanca
Tožena stranka je imela v določbi 54. člena ZUTD pravno podlago za ugotovitev, da ima tožnica lastnost obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti kot poslovodna oseba enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo za polni delovni čas 40 ur tedensko. Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica že vključena v zavarovanja na podlagi 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, pritožbeno sodišče poudarja, da gre v tem primeru za lastnost zavarovanke v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Za to zavarovanje si je tudi plačevala ustrezen prispevek. Ni pa bila tožnica vključena v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti. Zato je tožena stranka na podlagi 54. in 55. člena ZUTD utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanke za nazaj, torej za obdobje, ko tožnica ni bila vključena v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 14. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3.
dolžnik s sedežem v drugi državi članici eu - vročanje v tujino - pravica do odklonitve sprejema pisanja brez prevoda - prevod pisanj - vročitev sklepa o izvršbi - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ima sedež v tujini, v državi članici Evropske unije, zato je bilo treba za vročitev sklepa o izvršbi (in sklepa, s katerim ga je sodišče pozvalo naj imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji) uporabiti Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ("vročanje pisanj") in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000. Uredba določa več možnih načinov vročanja, pri čemer najbolj podrobno ureja sistem vročitve preko organov za pošiljanje in organov za sprejem, vendar pa so kljub temu vsi predvideni načini vročanja medsebojno enakovredni. Uredba tako dopušča tudi neposredno vročanje z uporabo poštnih storitev, ki je urejeno v 14. členu Uredbe, pri čemer je treba upoštevati tudi pravila o možnosti zavrnitve sprejema pisanja (četrti odstavek 8. člena Uredbe).
Uredba ne predpisuje obveznega prevoda listine, ki se vroča, temveč daje pravico osebi, ki se ji vroča, da lahko odkloni sprejem pisanja brez prevoda.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta bila dolžniku sklep o izvršbi in sklep, naj dolžnik v 15 dneh imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, vročena z uporabo poštnih storitev, in sicer z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR). Pisanji sta bili poslani v slovenskem jeziku, vendar pa jima je bil priložen obrazec iz Priloge II Uredbe v nemškem jeziku, v katerem je bil dolžnik skladno s prvim odstavkom 8. člena Uredbe poučen, da lahko zavrne sprejem pisanja in da mora pravico zavrnitve sprejema pisanja uveljaviti v trenutku vročitve ali pa ga vrniti v roku enega tedna z izjavo, da sprejem zavrača. Iz mednarodne vročilnice izhaja, da je bilo pisanje dolžniku vročeno 29. 9. 2016 in ker ga dolžnik ni zavrnil, česar tudi ne trdi, na pravilnost vročitve ne vpliva, da je bilo sodno pisanje v slovenskem jeziku, ki ga dolžnik ne razume oziroma da ni bilo prevedeno v nemški jezik, ki je uradni jezik v Nemčiji, državi naslovnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00003217
ZIZ člen 44, 44/2, 53, 53/2, 57. ZPP člen 2, 2/1.
sklep o izvršbi - izdaja sklepa o izvršbi - navedbe v predlogu za izvršbo - podatki v predlogu za izvršbo - plača - bruto znesek - neto znesek - plačilo davkov in prispevkov - obračun davkov in prispevkov - pravilnost obračuna - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - povrnitev stroškov - stroški odgovora na ugovor
Predlog za izvršbo ni neizvršljiv, ker dolžniku nalaga le, da obračuna vse davke in prispevke za posamezni mesec, ne pa da jih tudi plača. Višje sodišče pojasnjuje, da je upnica v predlogu za izvršbo predlagala plačilo vseh prispevkov in davkov od posameznega mesečnega zneska, sodišče prve stopnje pa je v sklepu o izvršbi dolžniku naložilo manj, in sicer le obračun davkov in prispevkov. Ker je pred plačilom davkov in prispevkov treba le te obračunati, dolžniku tudi ni naloženo nekaj drugega, kot je predlagano, niti nekaj, česar ne bi nalagal izvršilni naslov.
Na strani dolžnika je trditveno in dokazno breme glede pravilnosti obračuna neto zneskov, glede katerih je upnica predlagala izterjavo denarne terjatve, sodišče pa mu je v sklepu o izvršbi sledilo. Sodišče namreč na podlagi drugega odstavka 44. člena ZIZ izda sklep o izvršbi na podlagi podatkov, ki jih posreduje upnik v predlogu, njihove resničnosti pa ne preverja. Delodajalec je tisti, ki razpolaga z vsemi potrebnim podatki za izračun neto zneskov iz bruto zneskov in ki mora od bruto plače oziroma odškodnine obračunati davke in prispevke, delavcu pa izplačati neto zneske. Če se dolžnik, ki svoje obveznosti kot delodajalec ni izpolnil, z upničinim izračunom posameznih neto zneskov, navedenih v sklepu o izvršbi, ni strinjal, bi moral konkretno navesti, kateri izračun ni pravi in zakaj. Da je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, izhaja iz določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ, v skladu s katero mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Upnici v konkretnem primeru ni bilo treba pojasnjevati načina obračuna neto zneskov iz bruto zneskov, sam dolžnik bi moral opraviti ta obračun (kar mu je v izvršilnem naslovu tudi naloženo) in preveriti pravilnost upničinega, v ugovoru pa konkretno obrazložiti morebitno nestrinjanje. Šele če bi se ob tako obrazloženem ugovoru pojavil dvom o pravilnosti upničinega obračuna, bi bilo potrebno nadaljnje preverjanje pravilnosti in po potrebi izvajanje dokazov.
Sodba, s katero je bil obsojenki naložen poseben pogoj, je postala pravnomočna dne 8. 5. 2015, v njej določen rok šest mesecev za izpolnitev pogoja pa je potekel 8. 11 2011. Oškodovanec je dne 16. 11. 2016 obvestil sodišče, da obsojenka posebnega pogoja ni izpolnila niti delno, obsojenka pa na narokih za preklic pogojne obsodbe tega ni zanikala, temveč se je sklicevala na to, da ni poznala številke bančnega računa oškodovanca, pa zato dolgovanega zneska ni mogla oškodovancu povrniti. Obsojenka se torej ni sklicevala na objektivno nezmožnost izpolnitve pogoja, naloženega s pogojno obsodbo, pa so zato pritožbena izvajanja, v katerih se zagovorniki sklicujejo na slednje, neupoštevna.
V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do višjega zneska starostne pokojnine že vse od 1. 12. 2006 dalje. Tožnici je bila z odločbo z dne 11. 10. 2006 priznana pravica do starostne pokojnine od 13. 10. 2006 dalje. Pri odmeri pokojnine niso bile upoštevane vplačane delnice za notranji odkup pri določenem delodajalcu. Tožnica je zoper prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, ki jo je poimenovala zahtevek za vštetje obveznic v pokojninsko osnovo. Tožena stranka je vlogo obravnavala kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo z dokončno ter pravnomočno odločbo z dne 23. 5. 2007 zavrnila. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da za izplačilo višjega zneska pokojnine od 1. 12. 2006 dalje ni pravne podlage. Bistvena pri tem je ugotovitev, da je odločitev o pravici do pokojnine postala dokončna in pravnomočna.
Tožnica je na prvostopno sodišče poslala vlogo, imenovano kot tožba zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih. Ta vloga je bila nepopolna in je ni bilo mogoče obravnavati. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se tožba vrne v popravek. Rok za popravo tožbe se je iztekel, vendar se tožnica dotlej ni odzvala. Zato je sodišče prve stopnje skladno s petim in šestim odstavkom 108. člena ZPP pravilno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00001249
ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 9, 190, 602.
najemno razmerje - najemna pogodba - najemnina - stroški najemnika - stanovanjski stroški - neplačevanje najemnine in stroškov - dokazna ocena - dejansko stanje - nedovoljene pritožbene novote
Tožnik je toženki za plačane najemnine in obveznosti vedno izdal pisno potrdilo. Za sporno obdobje pa toženka pisnih potrdil o plačilu najemnine in stroškov ni predložila. Njenim pojasnilom, da potrdil o plačilu nima, ker jo je tožnik 3. 10. 2014 nasilno deložiral, hkrati pa odtujil dokazila o plačilih za vtoževano obdobje, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni sledilo, ker ni logično, da bi se manjkajoča dokazila natančno pokrivala s tožnikovo evidenco neplačanih najemnin in stroškov, ob tem, da je tožnik tožbo na plačilo spornih zneskov vložil že pred izselitvijo toženke.