redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogi - pisno opozorilo pred odpovedjo
Glede kršitve, ki se nanaša na telefoniranje v prostorih tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je utemeljena, in da je tožnik v tem primeru kršil določbi 31. in 32. člena ZDR, po katerih mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, upoštevati pa mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstvo je, da je tožnik v času, ko je obratovala vsaj ena linija, za katero je bil zadolžen, telefoniral. S tem je kršil tudi hišni red, ki prepoveduje uporabo mobilnih telefonov v prostorih proizvodnje na proizvodnih linijah. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
odstop dednega deleža - razpolaganje z dednim deležem - vsebina sklepa o dedovanju - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Vsak poslovno sposoben dedič lahko prosto razpolaga s svojim dednim deležem ter ga - ne da bi potreboval odobritev drugih dedičev - odstopi kateremu od sodedičev.
ugovor zoper obtožnico - presoja dokazov - dokazi za utemeljen sum
Presoja zunajobravnavnega senata o "zadosti dokazih" je tudi v tem postopku vezana na vsebino dokazov, saj če ni ocenjena vsebina, tudi njihov pomen za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ne more biti ugotovljen. Presojo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, pa v postopku ugovora zoper obtožnico zunajobravnavni senat opravi na podlagi ugovornih navedb, kot je storil tudi v obravnavanem primeru, kjer je v sklepu sprejemljivo obrazložil, zakaj zaključuje, da vsebina zbranih dokazov utemeljenosti suma, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, ne potrjuje.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - terjatev do zapuščine - pogrebni stroški - status stranke v zapuščinskem postopku - stranka v zapuščinskem postopku - varovanje pravic strank
V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Iz tega zakonskega določila je razvidno, da zapuščino tvori le aktiva. Predmet dedovanja ni čista zapuščina, torej razlika med aktivno in pasivo, ampak zgolj pravice, ki imajo neko vrednost. O dolgovih, ki niso pravica iz zapuščine, se v zapuščinskem postopku ne odloča.
DAVKI - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/2, 48/8. ZD člen 142. ZGD-1 člen 7, 667, 671, 671/2, 672.
zavarovanje davčne obveznosti s hipoteko - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka zoper dediče - ugovor novega dolžnika - prehod obveznosti na dediča - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - davčne obveznosti - prevzem carinskih in davčnih obveznosti - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - statusno preoblikovanje s. p. - gramatikalna razlaga
Ugovor, da obveznost iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost ni prešla na univerzalnega pravnega naslednika, lahko poda le pravna oseba, na katero je bila prenesena dejavnost, ki jo je do prenosa opravljala fizična oseba, ne pa tudi dediči te fizične osebe po njeni smrti. Fizična oseba, ki preneha opravljati dejavnost, mora namreč praviloma sama izpolniti davčne obveznosti iz časa opravljanja svoje dejavnosti, posledično pa glede na splošna pravila o prehodu obveznosti le-te v primeru smrti fizične osebe preidejo na njene dediče.
poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - uporaba pravil o prisilni poravnavi - stečajni postopek - postopek prisilne poravnave - odložitev odločanja o upnikovem predlog za začetek stečajnega postopka
Prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 152. členu ZFPPIPP iz 4. poglavja: POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, se razlikuje od inštituta odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 237. členu ZFPPIPP iz 5. poglavja: STEČAJNI POSTOPEK. 152. člen ZFPPIPP ureja primer, v katerem je dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo, še preden mu je bil vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. 236. člen ZFPPIPP pa ureja primere, ko je dolžniku že vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa po tem trenutku vloži predlog za prisilno poravnavo in zahteva odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
tek zakonskih zamudnih obresti - delno plačilo - posojilna pogodba
Tožnik je zahteval vrnitev posojenega zneska 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2015 do plačila. Glede na to, da je toženka 27. 5. 2016 plačala 500,00 EUR, dolguje zakonske zamudne obresti od zapadlosti (5. 9. 2015) do plačila (27. 5. 2016) od tega zneska in ne od zneska 22.000,00 EUR.
podjemna pogodba - odgovornost zakoncev za dolgove - obveznost za tekoče potrebe družine - solidarna obveznost zakoncev - nedeljive obveznosti
Šlo je za obveznosti za tekoče potrebe zakoncev, za zadovoljitev potreb njune zakonske oziroma družinske skupnosti, kar velja tudi za vožnjo in ostale storitve v zvezi s preselitvijo toženkinega moža v nov, skupni dom in tudi v zvezi s prodajo njegovega posebnega premoženja, opravljeno po poroki s toženko. Te storitve bi sicer opravila sama, v okviru njune zakonske skupnosti oziroma pomoči enega zakonca drugemu, pa jih zaradi starosti in zdravstvenih težav nista bila zmožna. Za takšne obveznosti pa odgovarjata zakonca nerazdelno, torej odgovarja vsak zakonec upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče (torej od toženke ali od dedičev po pokojnem možu ali od vseh) vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena OZ).
ZFPPIPP člen 128a, 128a/4. ZPP člen 67, 70, 70/1, 70/1-6, 74.
postopek zaradi insolventnosti - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - razpis naroka - neudeležba na naroku - posledice odsotnosti z naroka - razlogi za preložitev naroka - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija iz razlogov smotrnosti - opravljanje nadaljnjih dejanj
Zmotno je pritožbeno stališče, da je v primeru vloženega predloga po 67. členu ZPP treba smiselno uporabiti določbe 74. člena ZPP o izločitvi sodnika in tudi v tem primeru prenehati z nadaljnjim delom v predmetni zadevi. 74. člen ZPP se nanaša le na poimensko določenega sodnika, ne pa na sodišče kot celoto, kar je predmet predloga po 67. členu ZPP. V slednjem primeru ZPP ne veleva prenehanja dela sodišča v konkretni zadevi. Pravna teorija izrecno poudarja, da predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča nima odložnega učinka.
ZMEPIZ-1 člen 80, 81, 81/4.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/1, 429, 429/15.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o.. V obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključeno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovano razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 22. člena ZPIZ-2 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov se začne z dnem vpisa v poslovni register ali drug register kot družbeni in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa takega registra. Zato je bila vzpostavljena podlaga za obvezno zavarovanje tožnice, vzpostavljeno je bilo namreč pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, prijava v zavarovanje s strani tožnice ni bila vložena, zavarovanje je obvezno po samem zakonu, zavezanec za vložitev prijave v takšnem primeru kot je ta je sam zavarovanec.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 37, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3.. ZOsn člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - prepoved opravljanja dela - zagovor
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je kršil pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je v času izvajanja pouka na športnem igrišču tožene stranke dne 11. 9. 2015 učenkama 9. razreda rekel, naj slečeta majčki in obrišeta žogo, eni učenki pa je dejal tudi, da se je ne bi branil. Ti izjavi tožnika sta pri učenkah povzročili nelagodje, vznemirjenje in ogorčenost. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta bili ti izjavi tožnika, namenjeni učenkama, povsem neprimerni, druga izjava pa je namigovala tudi na spolnost. S tema izjavama je tožnik kršil določbe ZOsn, ZJU in pogodbe o zaposlitvi, kršil pa je tudi prvi odstavek 33. člena ZDR-1 in 37. člen ZDR-1 ter 4. člen Kodeksa ravnanja zaposlenih pri toženi stranki, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
sprememba odločitve o stikih - začasna odredba o stikih - nujnost izdaje začasne odredbe
Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe zaradi spremembe določitve obsega in načina izvajanja stikov kot so bili določeni s sodno poravnavo prav v ničemer ne izkazuje verjetnosti potrebe po takojšnjem začasnem ukrepanju povečanja določitve obsega in načina izvajanja stikov z mladoletno hčerjo oziroma z ničemer ne utemelji, v čem naj bi bila hči ogrožena ali naj bi ji nastajala težko popravljiva škoda, če ima stike z očetom v obsegu, kot so bili določeni s sodno poravnavo, zato je sodišče prve stopnje predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe za spremembo stikov utemeljeno zavrnilo.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000315
ZNP člen 9, 9/1, 97. ZUreP-1 člen 110, 110/8.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - odškodninski zahtevek - odločanje o predlogu - upravna odločba
Sodišče prve stopnje je s sklepom že sprejelo odločitev, da je predmet obravnave (zgolj) odškodninski zahtevek predlagateljice, ki ima pravni temelj v upravni odločbi, s katero je bila njena lastninska pravica omejena s služnostjo v javno korist, zato v postopku ni več sporno, o katerem odškodninskem zahtevku mora nepravdno sodišče odločati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - opredelitev do dokazov - ustni dogovor - kršitev dogovora med pravdnima strankama - poslovna odškodninska odgovornost
Ker tožeča stranka zatrjuje sklenitev ustnega dogovora, ki ga izkazuje z izpovedbami, bi se moralo sodišče ob tem, ko si izpovedbe pravdnih strank nasprotujejo, do izpovedb opredeliti in jih dokazno oceniti, česar ni storilo. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP:
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00001011
ZASP člen 30, 81, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/2, 158, 168, 168/2. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
kolektivne organizacije - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - neodrska glasbena dela - tarifa SAZAS - neupravičena obogatitev - DDV - seznam - prekršek
V času uveljavitve ZASP-B se je v skladu s četrtim odstavkom 26. člena omenjenega zakona obravnavala kot veljaven skupni sporazum tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Vendar pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi presplošne opredelitve meril za določitev nadomestila, razveljavilo navedeno tarifo v prvem odstavku poglavja II. Javno oddajanje. Pritrditi je treba prvostopenjskemu sodišču, da je navedena ustavna odločba povzročila "tarifno praznino" za (pogodbeno) določitev nadomestila. Tožeča stranka je imela v četrtem odstavku 157. člena ZASP zakonsko podlago za odpravo te tarifne praznine z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP. To je tudi storila s sprejetjem tarife Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - neupravičena uporaba solastnika - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - nemožnost uporabe
Tožnik po lastni volji ne uporablja nepremičnine in od toženke ni zahteval dopustitve uporabe. Ker je torej privolil v svoje prikrajšanje, ni upravičen do vtoževane uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001889
OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 11, 252, 285.
gradbena pogodba - izgradnja hiše - konkludentno izjavljena volja - konkludenten način sklenitve pogodbe - napake gradnje - prepoved izvajanja gradbenih del - razveza gradbene pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena obogatitev - ovira za vrnitev v naravi - sestavina nepremičnine - vrednost dosežene koristi - pobotni ugovor - uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve - identiteta tožbenih zahtevkov - poziv k predložitvi dokumentacije - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Razveza pogodbe ima za posledico kondikcijski zahtevek pogodbene stranke, ki je pred razvezo pogodbe opravila izpolnitev. Pravna podlaga zahtevka je tretji odstavek 190. člena OZ. Ker so rezultati dela, ki ga je v času, ko je bila gradbena pogodba med pravdnima strankama veljavno sklenjena, opravila tožeča stranka, postali sestavina toženkine nepremičnine, vrnitev v naravi ni mogoča, zato mora toženka tožeči stranki plačati vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ). Korist, ki jo je toženka dosegla, je vrednost tistih del, ki nimajo napak.
Izvedenec, ki je strokovni pomočnik sodišča, ima razjasnjevalno dolžnost, ki je primerljiva z materialnim procesnim vodstvom sodišča. Če meni, da je treba za izdelavo mnenja ugotoviti določene okoliščine, mora dati ustrezno pobudo. V obravnavanem primeru jo je izvedenec dal in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je stranki pozvalo, naj predložita dokumentacijo. Ker je tožeča stranka odreagirala na poziv sodišča z vložitvijo dokazov v spis, ni bila prekludirana.
zavrženje tožbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik za prenehanje delovnega razmerja pri tožencu izvedel najkasneje 3. 10. 2016, ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedel, da je odjavljen iz zavarovanja, ker mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje pri toženi stranki. Ker po določbi 3. odstavka 200. člena ZDR-1 ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od vročitve oziroma od takrat, ko je izvedel za kršitev, je tožba, ki jo je vložil tožnik 7. 11. 2016 prepozna.
V zapuščinskem postopku se ne odloča o terjatvah dediča, razen če terjatev med dediči ni sporna. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu o dedovanju pravilno pojasnilo zakoniti dedinji, da lahko uveljavlja terjatev zoper sodediče v pravdnem postopku.