izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da že sami očitki iz odpovedi (prvi sklop se nanaša na otroka s posebnimi potrebami, in sicer da je tožnica: - večkrat dejala, da ji gre na živce, - ob njegovem kihanju neprimerno odreagirala z besedami: "Fuj, kako je kihnil v mene"; - ob njegovih prehladih ob otroku komentirala, zakaj ga starši vozijo v vrtec bolnega in da bo zbolela tudi ona, - otroku med hranjenjem govorila: "Če ne boš jedel, ne dobiš keksa, če ne boš jedel, ne boš mogel nikoli hoditi!", - otroku zaradi neješčnosti ni dala priboljška, čeprav mu je pripadal po jedilniku, - ko se je pobruhal, se je nanj jezila, da hodi v vrtec bolan, in ga ob tem čistila, umivala in preoblačila na zelo grob način,...) niso takšni, da bi lahko opravičevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožba pravilno opozarja, da je potrebno težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene. Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok. Zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces, kar je ključno za presojo teže očitanih ravnanj. Sodišče prve stopnje temu ni dalo zadostnega poudarka.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 280, 280/2, 280/2-1, 280/3, 374, 374/1, 374/1-2, 408, 408/2, 409, 410, 410/1. ZIZ člen 76.
izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - odpust obveznosti v osebnem stečaju - učinkovanje odpusta obveznosti - premoženje, ki ni vključeno v stečajno maso - unovčenje stečajne mase - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - pristojnost stečajnega sodišča - pristojnost izvršilnega sodišča - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek
Določba, ki določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premičnega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, se uporablja v stečajnem in ne v izvršilnem postopku. Izvršilno sodišče ni pristojno za postopanje po tej določbi niti ni pristojno ugotavljati, katero premoženje spada v stečajno maso. Prav tako v izvršilnem postopku ni mogoče uporabiti določbe o prenosu neunovčljivega premoženja ločitvenemu upniku, saj se tudi ta določba nanaša zgolj na postopanje stečajnega sodišča, pa še to le v primeru premoženja, ki sestavlja stečajno maso.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 18, 18/1, 18/2, 18/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-3. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - oprava izvršbe - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost - spor s tujim elementom - sodna pristojnost - ustalitev pristojnosti - bistvena kršitev določb postopka
Ker je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg ugovora pristojnosti slovenskega sodišča za opravo izvršbe uveljavljal tudi nasprotovanje obveznosti za plačilo izterjevane terjatve in predlagal izvedbo dokaza, je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno ocenilo kot obrazložen ter nadaljnje odločanje o zadevi prepustilo pristojnemu sodišču v pravdnem postopku.
ZOR člen 358, 597. SPZ člen 99, 99/1. OZ člen 333, 333/3, 333/4, 616, 616/2.
odpoved ob neprimernem času - nezakonita odpoved - protipravno vznemirjanje lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - uporaba tuje nepremičnine - pogodba o uporabi infrastrukture - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpoved najemnega razmerja - primeren odpovedni rok - primernost roka
Sodišče prve stopnje je kot izhodišče za presojo veljavnosti tožničine odpovedi pravilno uporabilo določbo 333. člena OZ (prej 358. člen ZOR), ki ureja odpoved trajnega dolžniškega razmerja. Ta določba stranki, ki ne želi več nadaljevati pogodbenega razmerja, omogoča, da ga prekine z odpovedjo, ki jo mora vročiti nasprotni stranki. Za odpoved mora izbrati primeren čas, za prenehanje razmerje pa mora preteči s pogodbo, zakonom ali običaji določen ali primeren odpovedni rok. Namen odpovednega roka je, da se stranke lahko pripravijo na prenehanje razmerja in prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje.
Vrhovno sodišče RS je izrecno opozorilo, da se potek primernega roka vedno presoja za nazaj in njegove primernosti ni mogoče vezati na čas, ki je potekel med sodnim postopkom. Zakonitost odpovedi se tako presoja le glede na okoliščine, ki so obstajale v času, ko je bila dana, ne pa glede na okoliščine, ki so nastopile pozneje. Neveljavna odpoved ne more postati veljavna zgolj s pretekom daljšega časa. Glede ocene primernosti časa odpovedi pa je treba opraviti vrednotenje med položajema pravdnih strank in pretehtati, čigava pravica je bila v času odpovedi pogodbe bolj potrebna varstva.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - neupravičena uporaba solastnika - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - nemožnost uporabe
Tožnik po lastni volji ne uporablja nepremičnine in od toženke ni zahteval dopustitve uporabe. Ker je torej privolil v svoje prikrajšanje, ni upravičen do vtoževane uporabnine.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovorni razlogi - odpoved dedovanju
Opozicijski ugovorni razlogi so tisti ugovorni razlogi, ki izvršljiv zahtevek trajno ali začasno ukinjajo. Temeljijo na neovrgljivi domnevi, da izvršljivi zahtevek obstoji in ki drži vse dokler tak izvršilni naslov obstoji oziroma ni spremenjen ali razveljavljen na način, določen z zakonom.
Bistvo opozicijskega ugovornega razloga iz 8. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se v izvršilnem postopku znova odpira vprašanje obstoja terjatve do tožene stranke oziroma njene višine. Njegovo bistvo je zgolj, ali je terjatev naknadno prenehala. Z odpovedjo dedovanju pa dolžnica do takega učinka ne more priti.
Višje sodišče tudi ne more sprejeti pritožbenega argumenta, ki je pravzaprav argument procesne taktike v smislu, da se dolžnica v času, ko je potekal pravdni postopek, v katerem je bilo razsojeno o njeni obveznosti, še ni mogla odločiti, ali se bo dedovanju odpovedala ali ne, ker še ni bilo jasno, koliko je zapustnikovega premoženja. Dolžnica se je sicer v zapuščinskemu postopku imela vso pravico v okviru procesne taktike odločati o tem, kdaj bo podala izjavo o odpovedi dedovanju. Vendar ko se je začel pravdni postopek, je morala nestrinjanje z zahtevkom izraziti v odgovoru na tožbo, ki ga ni vložila. Sicer je s tem razlogom v izvršilnem postopku za izterjavo terjatve na podlagi tako izdanega izvršilnega naslova prekludirana.
ZDR-1 v drugem in tretjem odstavku 136. člena ureja pobot izplačila plače in določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca, brez njegovega pisnega soglasja, pobotati s svojo obveznostjo plačila plače, delavec pa ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve. To pomeni, da delavec lahko poda pisno soglasje za pobot izplačila šele po tem, ko je nastala terjatev delodajalca do delavca.
ZPIZ-2 člen 41, 390, 391, 394, 394/4, 396, 396/1, 397, 397/1.. ZPIZ-1 člen 163, 163/1.. ZPIZ člen 186.
invalidska pokojnina - prišteta doba - III. kategorija invalidnosti - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev
Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, pod pogoji iz 42. člena ZPIZ-2 po 1. alineji 41. člena ZPIZ-2 pridobi pravico do invalidske pokojnine. V 4. alineji 41. člena ZPIZ-2 je določeno, pod kakšnimi pogoji je mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine invalidu III. (pa tudi II.) kategorije, in sicer v primeru, če mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti. Ker je pri tožniku prišlo do nove invalidnosti, torej I. kategorije invalidnosti, določbe 4. alineje 41. člena ZPIZ-2 ni mogoče uporabiti. Tudi sicer določa pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ne pa način njene odmere. Tako v primeru priznanja pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji, kot tudi po 4. alineji 41. člena ZPIZ-2, se invalidska pokojnina odmeri po določbah ZPIZ-2.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003793
ZDR člen 43, 43/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12, 52, 53.. OZ člen 131, 179.. KZ-1 člen 196.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odškodnino za nesrečo pri delu. Poškodoval se je pri delu, ko je s sodelavcem prenašal železne traverze (dolžine 4 metrov in težje od 50 kg) iz enega prostora po stopnicah dve nadstropji višje. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženec ni zagotavljal ustrezne organiziranosti dela, s katero bi preprečil (ali vsaj zmanjšal) tveganje za nastanek poškodb pri delu, da ni zagotovil ustreznega nadzora in vodenja del, niti vseh potrebnih zaščitnih sredstev in da tožniku tudi ni dal ustreznih navodil za varno delo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec ravnal protipravno, in da je zaradi tega prišlo do tožnikove poškodbe.
Toženec je bil kot delodajalec dolžan spoštovati določbo 5. člena ZVZD-1, kljub temu, da je bilo tožnikovo delo enostavno.
mejni spor - sodna ureditev meje - močnejša pravica - dobroverna lastniška posest
Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavljata 77. in 78. člen SPZ, ki določata kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku. SPZ kot temeljni kriterij za ureditev meje določa kriterij močnejše pravice, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo v izpodbijanem sklepu, iz katerega izhaja, da sta predlagatelja dokazala, da sta najmanj od leta 1988 dalje, ko sta postala lastnika (prej pravna prednica), izvrševala (več kot 10 let) na spornem prostoru nemoteno dobroverno lastniško posest vse do spora, ki je nastal v letu 2015.
priposestvovanje stvarne služnosti poti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejansko stanje v naravi - dokazna ocena - dokazna ocena listin in zapisnikov
Dokazni postopek ni potrdil toženkine trditve, da se z njenega zemljišča nikoli (zaradi naravnih ovir) ni dalo priključiti na javno pot. Ob ogledu sodišča v letu 2016 ugotovljeno stanje ne nudi podlage za zaključek, da je bilo enako stanje tudi do leta 1994, ko se je po ugotovitvi sodbe iztekla dvajsetletna priposestvovalna doba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001176
KZ-1 člen 284, 284/1, 284/3. ZKP člen 60, 144, 144-6.
oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje krive izpovedbe - objekt varstva
Za obstoj kaznivega dejanj krive izpovedbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena KZ-1 je dovolj, da priča v kazenskem postopku izjavi po krivem. Oškodovanec je v opisu dejanja dovolj določno označen kot (edini) obdolženec v kazenskem postopku, v katerem naj bi obdolženec krivo izpovedoval. Zato ima status oškodovanca kot tožilca in je upravičen od državnega tožilca, ki je ovadbo zavrgel, prevzeti kazenski pregon.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je delo zaradi novega računalniškega programa poenostavljeno, in da je določena dela tožnice prerazporedila na druge sodelavce, ni pa dokazala, da je onemogočeno nadaljevanje tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar kaže objava oglasa za podobno ali enako študentsko delo v času podane odpovedi. Tožena stranka je namreč tožnici podala redno opoved dne 12. 11. 2015, ki jo je tožnici vročila dne 25. 11. 2015, hkrati pa istočasno objavila oglas za delo študenta za administrativno-komercialno delo. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZMEPIZ-1 člen 80, 81, 81/4.. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/1, 429, 429/15.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o.. V obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključeno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovano razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 22. člena ZPIZ-2 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov se začne z dnem vpisa v poslovni register ali drug register kot družbeni in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa takega registra. Zato je bila vzpostavljena podlaga za obvezno zavarovanje tožnice, vzpostavljeno je bilo namreč pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, prijava v zavarovanje s strani tožnice ni bila vložena, zavarovanje je obvezno po samem zakonu, zavezanec za vložitev prijave v takšnem primeru kot je ta je sam zavarovanec.
stečajni postopek - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - obstoj terjatve - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - tožba za ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Navedba razlogov prerekanja terjatve ne pomeni, da sodišče v stečajnem postopku opravi preizkus razlogov prerekanja. Odločitve upravitelja o priznanju oziroma prerekanju terjatve zato sodišče v stečajnem postopku tudi ne more spremeniti.
tek zakonskih zamudnih obresti - delno plačilo - posojilna pogodba
Tožnik je zahteval vrnitev posojenega zneska 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2015 do plačila. Glede na to, da je toženka 27. 5. 2016 plačala 500,00 EUR, dolguje zakonske zamudne obresti od zapadlosti (5. 9. 2015) do plačila (27. 5. 2016) od tega zneska in ne od zneska 22.000,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je napačno poudarilo, da delovna doba tožnic, ki jo zatrjujejo v tožbi, ne izhaja iz priloženih izpisov zavarovanj ZPIZ, ter da v tožbi ni v zadostni meri zatrjevana okoliščina pravnega nasledstva na strani delodajalca. Pritožba pravilno navaja, da v primeru zamudne sodbe ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja in tudi ne za oblikovanje dokazne ocene o tem, kaj izhaja iz priložene listine, pač pa mora sodišče v zvezi s predloženimi listinami, ob pravilni uporabi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, zgolj preveriti, ali vsebina listin nasprotuje tožbenim navedbam. Če sodišče ugotovi, da določena listina nasprotuje tožbenim navedbam, potem posledica takšne ugotovitve niti ne more biti zavrnitev zahtevka, ampak je potrebno zaradi raziskovanja navedenega nasprotja izvesti dokazni postopek.
Tožnica je ob uveljavitvi ZPIZ-2 imela dvojni status, in sicer uživalke pokojnine in osebe, ki opravlja pridobitno dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik, pa do 31. 1. 2016 ni uskladila svojega statusa. Zato je toženec na podlagi drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2B po uradni dolžnosti pravilno odločil, da ima tožnica od 1. 1. 2016 dalje lastnost zavarovanke za manj kot polni delovni čas oziroma 10 ur na teden.
V zapuščinskem postopku se ne odloča o terjatvah dediča, razen če terjatev med dediči ni sporna. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu o dedovanju pravilno pojasnilo zakoniti dedinji, da lahko uveljavlja terjatev zoper sodediče v pravdnem postopku.