Tožnica je na prvostopno sodišče poslala vlogo, imenovano kot tožba zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih. Ta vloga je bila nepopolna in je ni bilo mogoče obravnavati. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se tožba vrne v popravek. Rok za popravo tožbe se je iztekel, vendar se tožnica dotlej ni odzvala. Zato je sodišče prve stopnje skladno s petim in šestim odstavkom 108. člena ZPP pravilno izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zavrglo.
trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlogi - posojilna pogodba
Tožeča stranka je, kot pravilno obrazloži že sodba, vtoževano terjatev temeljila na posojilni pogodbi, zato je neutemeljeno prikazovanje pritožbe, da s tožečo stranko niso sodelovali. Tožeča stranka je navedeno posojilno pogodbo predložila, zato se pritožba ne more uspešno sklicevati, da "ne najde nobenega dokumenta v arhivih".
ZFPPIPP člen 98, 333, 333/6, 341, 344. OZ člen 65.
javna dražba - zavrnitev soglasja - varščina - ara - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - obveznosti upravitelja
Ko stečajno sodišče prejme predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja, lahko soglasje poda ali pa soglasje zavrne. O ustavitvi postopka ZFPPIPP ne govori, zato so takšna ravnanja nerelevantna.
Z zavrnitvijo soglasja je nastopil razvezni pogoj. Pogodba torej ni bila sklenjena v skladu z vsemi predpostavkami, ki jih veleva ZFPPIPP, zato se vplačana varščina ne šteje kot ara in je sklicevanje na 65. člen OZ neutemeljeno.
Sodišče je na naroku za glavno obravnavo v zadevi, ki jo je vodilo pod opr. št. I Ps 1112/2015, na predlog tožnika zaslišalo pričo, ki je po zaslišanju priglasila povračilo stroškov prihoda na sodišče. Potni stroški so z izpodbijanim sklepom odmerjeni v skladu z ZPP in Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo načelo uspeha v v postopku (154. člen ZPP). Tožnik, ki v pravdi ni uspel je dolžan nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka. V skladu s tretjim odstavkom 242. člena ZPP je rok za plačilo 8 dni, pritožba zoper sklep o stroških priče pa ne zadrži njegove izvršitve.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1-3, 150. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22d.
javni uslužbenec - sklep o premestitvi - premestitev javnega uslužbenca - potrebe delovnega procesa
Sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer sodišče glede na obstoječo sodno prakso ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na učinkovitost organa. V zvezi s tem je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je delodajalec izdal sklep o premestitvi, ki je ustrezno obrazložen, ter ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen.
Po presoji pritožbenega sodišča pri razlagi določbe 22.d člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP) postopka pred novo zaposlitvijo (oziroma postopka zasedbe prostega delovnega mesta, ki je urejen v 57. členu ZJU) ni mogoče enačiti s postopkom premestitve javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb, ki ga ureja 149. člen ZPP. Ker 22.d člen KPP določa, da se notranja seznanitev o prostem delovnem mestu na oglasni deski enote opravi (le) v primeru zasedbe prostega delovnega mesta, tožena stranka t.i. notranje seznanitve v postopku premestitve tožnika ni bila dolžna opraviti. Tudi v primeru, če tožena stranka v postopku premestitve javnega uslužbenca ne bi izvedla postopek notranje seznanitve, izpodbijana premestitev za to ni nezakonita.
Glede zahtevka iz naslova nadur je tožnik v tožbi navedel, koliko dni je v posameznem mesecu delal, koliko od tega je bilo rednih delovnih ur, in koliko je dejansko delal oziroma, koliko je bilo opravljenih nadur. Toženec je glede števila nadur v odgovoru na tožbo in v vlogah ves čas navajal le, da tožnik z ničemer ne dokazuje, da je delo opravil v zatrjevanem obsegu. Drugih argumentiranih ugovorov ni podal. Bi pa jih lahko, v kolikor bi vodil ustrezno evidenco. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je toženca zavezoval Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Ta zakon v 8. členu od delodajalca med drugim zahteva vodenje podatkov o delovnem času, o nočnem delu in tedenskem delovnem času. Ti podatki se vodijo v okviru evidence o izrabi delovnega časa, ki bi jo toženec moral imeti skladno z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ker toženec ne z omenjenimi evidencami, niti kako drugače, tožnikovih trditev ni argumentirano prerekal, je sodišče prve stopnjena podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP zakonito štelo tožnikova zatrjevana dejstva kot priznana oziroma za resnična.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001176
KZ-1 člen 284, 284/1, 284/3. ZKP člen 60, 144, 144-6.
oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje krive izpovedbe - objekt varstva
Za obstoj kaznivega dejanj krive izpovedbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena KZ-1 je dovolj, da priča v kazenskem postopku izjavi po krivem. Oškodovanec je v opisu dejanja dovolj določno označen kot (edini) obdolženec v kazenskem postopku, v katerem naj bi obdolženec krivo izpovedoval. Zato ima status oškodovanca kot tožilca in je upravičen od državnega tožilca, ki je ovadbo zavrgel, prevzeti kazenski pregon.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovorni razlogi - odpoved dedovanju
Opozicijski ugovorni razlogi so tisti ugovorni razlogi, ki izvršljiv zahtevek trajno ali začasno ukinjajo. Temeljijo na neovrgljivi domnevi, da izvršljivi zahtevek obstoji in ki drži vse dokler tak izvršilni naslov obstoji oziroma ni spremenjen ali razveljavljen na način, določen z zakonom.
Bistvo opozicijskega ugovornega razloga iz 8. točke 55. člena ZIZ ni v tem, da se v izvršilnem postopku znova odpira vprašanje obstoja terjatve do tožene stranke oziroma njene višine. Njegovo bistvo je zgolj, ali je terjatev naknadno prenehala. Z odpovedjo dedovanju pa dolžnica do takega učinka ne more priti.
Višje sodišče tudi ne more sprejeti pritožbenega argumenta, ki je pravzaprav argument procesne taktike v smislu, da se dolžnica v času, ko je potekal pravdni postopek, v katerem je bilo razsojeno o njeni obveznosti, še ni mogla odločiti, ali se bo dedovanju odpovedala ali ne, ker še ni bilo jasno, koliko je zapustnikovega premoženja. Dolžnica se je sicer v zapuščinskemu postopku imela vso pravico v okviru procesne taktike odločati o tem, kdaj bo podala izjavo o odpovedi dedovanju. Vendar ko se je začel pravdni postopek, je morala nestrinjanje z zahtevkom izraziti v odgovoru na tožbo, ki ga ni vložila. Sicer je s tem razlogom v izvršilnem postopku za izterjavo terjatve na podlagi tako izdanega izvršilnega naslova prekludirana.
V predmetni zadevi se ni odločalo o oprostitvi plačila sodnih taks tožnika, ker ima ta minimalni dohodek, saj je glede na specialna določila ZDSS-1 tožnik kot stranka v sporu o pravici iz socialnega varstva že na podlagi 71. člena ZDSS-1 oproščen plačila sodnih taks, saj se sodna taksa za tovrstne spore ne plačuje. Zato ni podana pravna korist tožnika za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks in je njegov predlog pravilno zavržen.
Splošno znanih dejstev sodišču ni potrebno dokazovati in splošno znano je, da se posojila pri zasebnikih sklepajo pod slabšimi pogoji za posojilojemalca. V konkretnem primeru je dogovorjena obrestna mera - 3 % mesečno oziroma 36 % letno nedvomno za več kot 50 % višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti.
Posameznik, ki je bil žrtev oderuškega kredita, se na oderuštvo lahko sklicuje tudi, če je vedel, da sklepa oderuško pogodbo.
ZPP nima določb o tem, katere dokaze je potrebno izvesti pred drugimi oziroma ne določa vrstnega reda izvajanja dokazov. Omejitev je le pri zaslišanju prič, tako da se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, ni pa prepovedi navzočnosti katere od strank.
V interesu stranke je, da pove vse kar ve o zadevi in trpi posledice v kolikor ne uspe izpodbiti navedb nasprotne stranke oziroma dokazati dejstva, na katere se sklicuje, sodišče pa skladno z razpravnim načelom tudi ni dolžno vleči odgovorov iz nje.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 38, 38/3, 202, 202/8, 398, 398/2, 399.. ZPol člen 87, 87/1.
starostna pokojnina
Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 4 leta, 8 mesecev in 3 dni, se glede na drugi odstavek 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece zavarovancu lahko zniža za 4 leta in 8 mesecev na račun benifikacije, in sicer na 54 let in 8 mesecev. Tožnik je na dan vložitve zahteve 17. 2. 2016 dopolnil 52 let in 4 mesece starosti ter 38 let, 1 mesec in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa, ter več kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa, skupaj z dodano dobo. Tožnik na dan 17. 2. 2016 tako izpolnjuje pogoj pokojninske dobe brez dokupa z dodano dobo, ne izpolnjuje pa pogoja starosti 54 let in 8 mesecev, saj je dopolnil 52 let in 4 mesece starosti. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po petem odstavku 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2.
Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po Zakonu o policiji v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000410
SPZ člen 3, 72, 100, 105, 105/1, 108, 113, 116. SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 5/2, 18, 19, 22. ZBPP člen 46.
podstreha in drugi skupni prostori - solastnina - petitorno varstvo - varstvo solastnine - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - stroški odvetniškega zastopanja - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Skupne dele lahko uporabljajo etažni lastniki le v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih etažnih lastnikov. Celo za preoblikovanje skupnega dela v posebni skupni del, je nujno soglasje vseh etažnih lastnikov; preoblikovanja skupnega dela v posebni del v etažni lastnini pa je dovoljeno le na podlagi sporazuma etažnih lastnikov in ob dodatnem pogoju - če je to mogoče glede na potrebnost skupnega dela za funkcioniranje stavbe kot celote. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da toženec takšnega soglasja ni imel.
Solastniki imajo tudi medsebojno petitorno zaščito.
ugovor zoper obtožnico - presoja dokazov - dokazi za utemeljen sum
Presoja zunajobravnavnega senata o "zadosti dokazih" je tudi v tem postopku vezana na vsebino dokazov, saj če ni ocenjena vsebina, tudi njihov pomen za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ne more biti ugotovljen. Presojo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, pa v postopku ugovora zoper obtožnico zunajobravnavni senat opravi na podlagi ugovornih navedb, kot je storil tudi v obravnavanem primeru, kjer je v sklepu sprejemljivo obrazložil, zakaj zaključuje, da vsebina zbranih dokazov utemeljenosti suma, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, ne potrjuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogi - pisno opozorilo pred odpovedjo
Glede kršitve, ki se nanaša na telefoniranje v prostorih tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je utemeljena, in da je tožnik v tem primeru kršil določbi 31. in 32. člena ZDR, po katerih mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, upoštevati pa mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstvo je, da je tožnik v času, ko je obratovala vsaj ena linija, za katero je bil zadolžen, telefoniral. S tem je kršil tudi hišni red, ki prepoveduje uporabo mobilnih telefonov v prostorih proizvodnje na proizvodnih linijah. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00001011
ZASP člen 30, 81, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/2, 158, 168, 168/2. ZASP-B člen 26, 26/4. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
kolektivne organizacije - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - neodrska glasbena dela - tarifa SAZAS - neupravičena obogatitev - DDV - seznam - prekršek
V času uveljavitve ZASP-B se je v skladu s četrtim odstavkom 26. člena omenjenega zakona obravnavala kot veljaven skupni sporazum tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Vendar pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi presplošne opredelitve meril za določitev nadomestila, razveljavilo navedeno tarifo v prvem odstavku poglavja II. Javno oddajanje. Pritrditi je treba prvostopenjskemu sodišču, da je navedena ustavna odločba povzročila "tarifno praznino" za (pogodbeno) določitev nadomestila. Tožeča stranka je imela v četrtem odstavku 157. člena ZASP zakonsko podlago za odpravo te tarifne praznine z enostransko določitvijo nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP. To je tudi storila s sprejetjem tarife Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - neupravičena uporaba solastnika - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - nemožnost uporabe
Tožnik po lastni volji ne uporablja nepremičnine in od toženke ni zahteval dopustitve uporabe. Ker je torej privolil v svoje prikrajšanje, ni upravičen do vtoževane uporabnine.
Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Niti Uredba niti ZSV višje oprostitve ne pogojujeta z izrednimi stroški, temveč s posebnimi socialnimi razmerami ali drugimi pomembnimi razlogi. Pri uporabi prostega preudarka je namreč po 3. odstavku 31. člena Uredbe potrebno upoštevati premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma naštete okoliščine. Kriterij iz 31. člena Uredbe so torej posebne socialne razmere in drugi pomembni razlogi, ki so odvisni od okoliščin vsakega konkretnega primera.
plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - pravni naslov za bivanje v stanovanju - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - povprečna tržna najemnina - plačilo obratovalnih stroškov - pobotni ugovor - pobot v pravdi - določenost zahtevka
Merilo za določitev koristi okoriščene stranke je povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar.
ZDR-1 člen 33, 33/1, 37, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/3.. ZOsn člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - prepoved opravljanja dela - zagovor
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je kršil pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je v času izvajanja pouka na športnem igrišču tožene stranke dne 11. 9. 2015 učenkama 9. razreda rekel, naj slečeta majčki in obrišeta žogo, eni učenki pa je dejal tudi, da se je ne bi branil. Ti izjavi tožnika sta pri učenkah povzročili nelagodje, vznemirjenje in ogorčenost. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta bili ti izjavi tožnika, namenjeni učenkama, povsem neprimerni, druga izjava pa je namigovala tudi na spolnost. S tema izjavama je tožnik kršil določbe ZOsn, ZJU in pogodbe o zaposlitvi, kršil pa je tudi prvi odstavek 33. člena ZDR-1 in 37. člen ZDR-1 ter 4. člen Kodeksa ravnanja zaposlenih pri toženi stranki, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.