Čeprav drži, da zakonski opis kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 nakazuje na več izvršitvenih ravnanj, je to storjeno že po enem takšnem ravnanju. Obravnavano kaznivo dejanje je namreč tako imenovano kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice in ne šele tedaj, ko bi bila ta podana v določenem (širšem) obsegu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010069
ZKP-UPB2 člen 15. KZ-1-UPB2 člen 211, 211/1, 228, 228/2.
pravica do obrambe - zavrnitev predloga za preložitev naroka - zagovornik po uradni dolžnosti - zagovornik po pooblastilu - kaznivo dejanje poslovne goljufije - zaporna kazen - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja
V obravnavani zadevi je obdolženemu bil postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, ki je obdolženega tekom postopka tudi zagovarjal, tako tudi na glavni obravnavi dne 3. 5. 2016, na katero je obdolženi pristopil z zagovornikom po pooblastilu ter predlagal, da se glavna obravnava preloži, zato, da bi se lahko zagovornik pripravil na obrambo. Sodišče prve stopnje takšnemu predlogu utemeljeno ni sledilo, saj iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bil obdolženec z datumom glavne obravnave za dne 3. 5. 2016 seznanjen že na naroku 22. 3. 2016, kar pomeni, da bi si lahko novega zagovornika pravočasno poiskal in bi se lahko zagovornik tudi v ustreznem roku pripravil na obravnavo, kar pa obdolženi ni storil in je novega zagovornika pooblastil za zastopanje na dan glavne obravnave dne 3. 5. 2016. Očitno je obdolženi s takšnim postopanjem želel doseči zgolj preložitev glavne obravnave, saj sicer glede postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti ni imel nobenih pripomb, razen tega pa je na glavni obravnavi dne 3. 5. 2016, ko mu je bilo predočeno, da sodišče glavne obravnave ne bo preložilo zaradi priprave obrambe novega zagovornika, ko je ta glavno obravnavo zapustil, izrecno izjavil, da soglaša, da se glavna obravnava nadaljuje v prisotnosti po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika. Glede na navedeno obdolženemu po oceni pritožbenega sodišča ni bila kršena pravica do obrambe, niti zagotovljena jamstva iz člena 29 Ustave Republike Slovenije. Tako je pritrditi sodišču prve stopnje, ki je s tem, ko je zavrnilo predlog zagovornika za preložitev obravnave zaradi priprave obrambe, da je šlo v obravnavani zadevi v bistvu za zlorabo pravic, ki jo mora sodišče skladno z določilom člena 15 ZKP onemogočiti, saj bi sicer lahko obdolženec s pooblastilom vedno novega zagovornika zahteval preložitev glavne obravnave.
predznamba pridobitve lastninske pravice - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote
V predmetni zadevi se predlaga vpis predznambe pridobitve lastninske pravice glede parcele 1297/5 k.o. D.. Pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila (predlagatelj je kot predkupni upravičenec sprejel ponudbo nasprotnega udeleženca za prodajo kmetijskega zemljišča, upravna enota je posel odobrila. Podani so pogoji za predlagano predznambo.
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/4, 174, 174/1, 179.. ZPP-UPB3 člen 212.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - penalna odškodnina - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - dokazno breme
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki. To pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila posttravmatska stresna motnja pri tožniku podana, vendar so težave do sedaj že izzvenele.
javnost glavne obravnave - snemanje naroka - tehnična sredstva - diskrecija sodišča - zapisnik - izključitev javnosti glavne obravnave
Stranka nima pravice zahtevati, da se narok snema; gre za diskrecijo sodnika, ki se lahko odloči, da se zapisnik vodi s pomočjo tehničnih sredstev ali da se stenografira.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009960
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 359, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja v izreku - nerazumljiv izrek sodbe
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00003791
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 10/1-1, 70/2.. ZPP člen 5.
začasna odredba - brezposelnost - izbris iz evidence brezposelnih
Predlagana odložitev izvršitve posamičnih upravnih aktov iz spora o glavni stvari je brezpredmetna, saj je bila odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ob nastopu njene dokončnosti z dnem 2. 3. 2016, že izvršena. S predlaganim ukrepom zavarovanja iz prve alineje 1. odstavka 70. člen ZDSS-1 tako ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve. Ni mogoče zavarovati stanja, kakršno je bilo pred izbrisom iz evidence brezposelnih. Logično je, da ni mogoče odložiti izvršitve posamičnega upravnega akta, ki je že izvršen pred vložitvijo predlaganega ukrepa zavarovanja.
Posledično je utemeljeno zavrnjen predlog o ponovni prijavi in vpisu v evidenco brezposelnih oseb ter izdaji potrdila o vodenju v evidenci. Ta del predloga predstavlja t. i. regulacijski del začasne odredbe, ki je enak delu tožbenega zahtevka iz spora o glavni stvari. Z začasnim ukrepom zavarovanja praviloma ni mogoče odločati na način, kot v sporu o glavni stvari. V sodni in ustavnosodni praksi je glede tega izoblikovano stališče, da je potrebno k presoji, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, pristopati restriktivno.
skupni zastopnik - odmera nagrade odvetniku - nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - določitev primerne odpravnine manjšinskega delničarja v sodnem postopku
Med udeleženci teče nepravdni postopek na podlagi določb ZGD-1 ter se tekoči postopek v zvezi s povračilom stroškov uvršča v tarifno številko 26, ki je izrecno predpisana za tovrstne postopke.
Čeprav tarifna številka 26 dejansko ne razlikuje zadev po zahtevnosti, zgolj to dejstvo ne daje podlage za to, da se jo pri odmeri nagrade iz tega razloga spregleda.
Sodišče je tisto, ki je v vsakem sodnem postopku dolžno, upoštevajoč pravilno materialno podlago, uspeh v postopku in potrebnost priglašenih stroškov, odločiti o dejanski odmeri stroškov v postopku.
delna oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - plačilo kreditne obveznosti
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo zneski, ki jih prosilec prejme iz naslova povračila potnih stroškov in nadomestila za prehrano. Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče prve stopnje kot del njenega dohodka upoštevalo tudi povrnitev stroškov za prevoz in prehrano.
Sodišče prosilca zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti ne more oprostiti plačila sodne takse, a to ne izključuje možnosti obročnega plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002470
ZFPPIPP člen 22. ZPP člen 181, 185, 185/1.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - napotitev na pravdo - oblikovanje tožbenega zahtevka - prerekana izločitvena pravica - zmotna uporaba materialnega prava - novo sojenje - (objektivna) sprememba tožbe - ugotovitvena tožba - pravni interes
Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno. Oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, je tako prepuščena na pravdo napoteni stranki.
Objektivna zmožnost izpolnitve posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi ni predmet odločanja v postopku za preklic pogojne obsodbe, ampak odločanja o vrsti kazenske sankcije, ki je bila posamezniku izrečena v obsodilni sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001230
OZ člen 45, 46, 49, 82, 82/2, 280. ZPP člen 451, 452, 452/2, 452/4.
spori majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - posojilna pogodba - izpolnitev tretji osebi - izpolnitev pogodbe - obveznost posojilojemalca - vračilo posojila - razlaga pogodbe - izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe
Dejstvo, da posojilo ni bilo izročeno neposredno toženki kot posojilojemalki, ni pravno odločilno, saj velja, da je izpolnitev pogodbe po dogovoru oz. z odobritvijo posojilojemalca lahko opravljena tretji osebi, to pa ne vpliva na posojilojemalčevo obveznost vračila posojila.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - neogibnost pripora
Hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
nedovoljena pritožba - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - prepozna pritožba
Pred višjim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pooblaščenec toženke tega pogoja ne izpolnjuje, saj kljub pozivu, da to stori, dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil. Ker pa je pritožbo podpisala tudi toženka, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak je o njej vsebinsko odločalo.
ZPP člen 155, 229, 229/1, 242, 242/1. - člen 1, 9, 9/3.
povrnitev stroškov - potrebni stroški - povrnitev stroškov priči - povrnitev potnih stroškov priči - nagrada za delo - dolžnost priče, odzvati se vabilu
Pravica priče do povrnitve stroškov je omejena v dveh smereh. Prva je v tem, da so stroški v prvem odstavku 242. člena ZPP izčrpno našteti (to pomeni, da pričam povrnitev stroškov, ki v prvem odstavku 242. člena ZPP niso našteti, ne pripada, sodišče pa jih ne sme priznati). Druga omejitev pa je pravilo o potrebnosti stroškov (155. člen ZPP).
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - dokazi in dokazna ocena
Zatrjevanja predlagateljev kot tudi predložena dokazila ne opravičujejo podaljšanja ukrepov. SMS sporočila ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljev ter mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju prvega sodišča, da ima nasprotni udeleženec pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča ter nazore o vzgoji skupnih otrok.
Začasna odredba s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku izplača sredstva kupnine za prodano nepremičnino, je veljala v teku pravdnega postopka in še 30 dni po njegovem pravnomočnem zaključku. Zaradi izteka njene veljavnosti je ni treba razveljavljati. V primeru njene razveljavitve bi namreč odpadla podlaga za zadrževanje denarnih sredstev pri dolžnikovem dolžniku in za izplačilo dolžnikovega dolžnika tožeči stranki - upniku. Le-ta namreč na njeni podlagi lahko predlaga rubež in prenos te terjatve. Sicer pa sta dediča po pok. tožencu sáma predlagala, da se z začasno odredbo dovoljeno zavarovanje realizira. Dolžnikov dolžnik je torej na potezi, da na osnovi navodil toženčevih dedičev ali sklepa o izvršbi upniku nakaže sredstva kupnine, ki jih zaradi poplačila tožnikove - upnikove terjatve zadržuje.
Upoštevaje, da ima tožnica nizek mesečni dohodek (manj kot 600,00 EUR), s katerimi preživlja štiri otroke, bi bilo kljub bistveno znižani taksi in odlogu njenega plačila plačilo v enkratnem znesku za tožnico prehudo breme, saj je razumljivo, da v tej pravdi pridobljenega premoženja ne bo mogla takoj unovčiti. Po presoji pritožbenega sodišča pa se bo za to morala potruditi v doglednem času, tako da ji je v ta namen omogočilo plačilo v desetih mesečnih obrokih po 200,00 EUR.
umik predloga v nepravdnem postopku - povrnitev stroškov - subsidiarna uporaba pravil zpp
Pri umiku tožbe in umiku predloga gre za podobni situaciji, zato je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP. Predlagateljica je predlog za delitev solastnine umaknila, zato sodišče v postopku ni izdalo meritorne odločitve, posledično pa je neutemeljen tudi njen predlog, da nasprotni udeleženec nosi del bremena skupnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000640
URS člen 16, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - posebej utemeljeni razlogi - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - test sorazmernosti
Prisilna hospitalizacija na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice pomeni resen poseg v pravico do osebne svobode iz 16. člena Ustave RS in pravico do prostovoljnega zdravljenja iz 51. člena Ustave RS. Ta omejitev je dopustna, kadar so podani posebej utemeljeni razlogi, ki jih konkretizira prvi odstavek 39. člena ZDZdr v zvezi s 53. členom ZDZdr. Ti pogoji morajo biti ugotovljeni konkretno in vsebinsko, kar mora biti v sklepu jasno obrazloženo, v nasprotnem primeru zahtevam, navedenim v prvem delu tega odstavka, ni zadoščeno, poseg v osebno svobodo in pravico do zdravljenja pa ne prestane testa sorazmernosti. Sodišče (ne izvedenec) je tisto, ki mora vselej opraviti presojo, ali je prisilno pridržanje v posameznem primeru dejansko nujno (ultima ratio).