Če splošni pogoji vsebujejo tudi klavzulo o odstopu vseh zahtevkov leasingodajalca v razmerju do dobavitelja leasingojemalcu, opisana razdelitev tveganj ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, saj na primeren način varuje leasingojemalčeve koristi, prav tako ne gre za zlorabo pravic oziroma kršitev načela enake vrednosti dajatev .
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - uporabnina - plačilo uporabnine - zamudna sodba - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - vrnitveni zahtevek - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vrnitveni zahtevek mora obsegati opis individualno določene stvari, ki je predmet vrnitve. Navedbe kot so "del parcele" oziroma "nadstrešek ob šotoru" tako ne zadoščajo, saj ni natančno določeno, katero nepremičnino in v kakšnem obsegu je toženec dolžan izročiti tožniku. Tožbeni zahtevek je zato v tem delu nesklepčen.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3. OZ člen 639, 639/2, 639/3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - podjemna pogodba - odprava napake na stroške podjemnika
Tožba vsebuje vse navedbe o tem, da je bila tožena stranka pozvana k odpravi napake, da ji je bil postavljen rok za odpravo napak v prvem tednu decembra 2014, prav tako vsebuje navedbe, da tožena stranka napake ni odpravila oziroma se pozivu sploh ni odzvala. Pritožbene navedbe o pomanjkljivi trditveni podlagi v tožbi so tako neutemeljene. S tem pa je tožeča stranka tudi podala vse potrebne trditve v smislu navedenih določil 639. člena OZ.
skupni zastopnik - odmera nagrade odvetniku - nepravdni postopek - sodni preizkus denarne odpravnine - določitev primerne odpravnine manjšinskega delničarja v sodnem postopku
Med udeleženci teče nepravdni postopek na podlagi določb ZGD-1 ter se tekoči postopek v zvezi s povračilom stroškov uvršča v tarifno številko 26, ki je izrecno predpisana za tovrstne postopke.
Čeprav tarifna številka 26 dejansko ne razlikuje zadev po zahtevnosti, zgolj to dejstvo ne daje podlage za to, da se jo pri odmeri nagrade iz tega razloga spregleda.
Sodišče je tisto, ki je v vsakem sodnem postopku dolžno, upoštevajoč pravilno materialno podlago, uspeh v postopku in potrebnost priglašenih stroškov, odločiti o dejanski odmeri stroškov v postopku.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - predhodni stečajni postopek - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - pogoji za začasno odredbo
Upnik ni z ničemer izkazal, da bi bil dolžnik slabega premoženjskega stanja. Sama okoliščina, da naj bi družbeniki dolžnika eno družbo že spravili v stečaj, zatorej lahko predstavlja zgolj indic, ki pa sam po sebi ne more utemeljevati obstoja težko nadomestljive škode.
povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - opomin - preuranjena tožba
Ker na vročeni opomin pred tožbo toženec ni reagiral, tožničina tožba ni bila preuranjena, umaknila pa jo je takoj po plačilu. Tožencu zato ni dolžna povrniti njegovih pravdnih stroškov.
Sklepčnost tožbe pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku. V formalnem pogledu predstavlja trditveno breme dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek, v vsebinskem pogledu pa dolžnost tožnika, da navede vsa tista dejstva, ki utemeljujejo zahtevek.
Določbi 2. in 3. člena OZ omogočata svobodno urejanje obligacijskih razmerij in pogodbenim strankam omogočata, da uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ (ob predpostavki, da iz posamezne določbe zakona ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega).
ZŠtip člen 2. OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2.
pogodba - pogodba o štipendiranju - pogodba o izobraževanju - vsebina pogodbe - namen pogodbenih strank - razlaga pogodbe - zaposlitev štipendista - vrnitev štipendije - obveznosti pogodbenih strank - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - fiksna pogodba - kršitev pogodbe - razveza pogodbe - odstop od pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - prekoračitev roka
Iz zapisa pogodbe ne izhaja, da bi bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe, prav tako do takšnega zaključka ni mogoče priti upoštevajoč vsebino in namen strank ob sklenitvi pogodbe. Pogodbena pričakovanja so bila namreč v celoti izpolnjena, štipendistka je dosegla višjo raven izobrazbe in se zaposlila pri toženi stranki, ki je delno sama financirala njeno izobraževanje. Zato ni mogoče zaključiti, da izpolnitev pogodbe z zakasnitvijo predstavlja takšno kršitev, da bi bila pogodba za stranki brez pomena. Glede na navedeno za fiksno pogodbo ne gre in ta ni bila razdrta po samem zakonu 29. 11. 2012.
Čeprav drži, da zakonski opis kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 nakazuje na več izvršitvenih ravnanj, je to storjeno že po enem takšnem ravnanju. Obravnavano kaznivo dejanje je namreč tako imenovano kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice in ne šele tedaj, ko bi bila ta podana v določenem (širšem) obsegu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028516
KZ-1 člen 297, 297/1. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 358, 358-1, 358-3, 364, 364/9, 371, 371/1, 371/1-11.
javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - razlogi za oprostilno sodbo - obrazložitev sodbe - dejanje ni kaznivo dejanje - dejanje ni dokazano - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika
Brezuspešno pritožniki zatrjujejo, da je izrek pomanjkljiv, nejasen ter v nasprotju s konkretnimi razlogi sodbe, ker se sklicuje na določbo 358. člena ZKP brez navedbe točk in odstavka predmetne določbe, zato posledično ni mogoče razbrati konkretnega zakonskega razloga za izdajo oprostilne sodbe. Po določbi devetega odstavka 364. člena ZKP je potrebno v primeru, ko se obtoženca oprosti obtožbe, v obrazložitvi navesti, iz katerih razlogov iz 358. člena tega zakona se oprošča. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa je nedvomno razvidno, da je sodišče obdolženca oprostilo iz 3. točke 358. člena ZKP, zato zatrjevana kršitev ni podana.
Kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je le tisto dejanje, ki je storjeno na tak način, da lahko glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. Podano mora biti torej konkretno ogrožanje, ki se mora pokazati v neposredni nevarnosti, posegu v telesno ali duševno celovitost posameznikov, oviranju izvrševanja pravic ali dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na javnem kraju. Dejanja spodbujanja ali razpihovanja morajo biti take narave, da v okolju in razmerah, v katerih so storjena, do kršitev javnega reda in miru ne privedejo le zato, ker so pravočasno posredovali pristojni organi ali posamezni udeleženci oziroma druge navzoče osebe ali zaradi pravočasnega prenehanja sovražnega govora (tako v razširjenih uvodnih pojasnilih KZ-1 z novelami KZ-1 in KZ-1B, dr. Matjaž Ambrož in Hinko Jenull, GV Založba, Ljubljana 2012). Sodišče druge stopnje v celoti sprejema razloge izpodbijane sodbe, da ni dokazano, da bi objava predmetnega članka povzročila konkretno ogrožanje. Pritožniki tako s citiranjem ustavnih pravic ter drugačno dokazno oceno ne morejo biti uspešni. Posledično tudi ni podana zatrjevana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo pritožniki zatrjujejo s tem, da je izpodbijana sodba najmanj neobrazložena, obrazložitev glede odločilnih dejstev pa je v nasprotju z dokazi v spisu.
nedovoljeni dokazi - poseg v ustavno pravico - poseg v pravico do zasebnosti - snemanje izjave - varstvo ustavnih pravic - test sorazmernosti - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Zvočni posnetek priče, ki ga je oškodovanec predložil sodišču, ni nedovoljen dokaz. S posnetkom je sicer oškodovanec kršil pravico do zasebnosti priče, vendar je bil posnetek napravljen z namenom zaščite ustavne pravice oškodovanca do njegovega življenja, telesne integritete in osebne varnosti. Pravica do zasebnosti je povzdignjena na raven temeljne pravice in je kot takšna omejena le s pravicami drugih - v konkretnem primeru s pravico oškodovanca do njegovega življenja, telesne integritete in osebne varnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010069
ZKP-UPB2 člen 15. KZ-1-UPB2 člen 211, 211/1, 228, 228/2.
pravica do obrambe - zavrnitev predloga za preložitev naroka - zagovornik po uradni dolžnosti - zagovornik po pooblastilu - kaznivo dejanje poslovne goljufije - zaporna kazen - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja
V obravnavani zadevi je obdolženemu bil postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, ki je obdolženega tekom postopka tudi zagovarjal, tako tudi na glavni obravnavi dne 3. 5. 2016, na katero je obdolženi pristopil z zagovornikom po pooblastilu ter predlagal, da se glavna obravnava preloži, zato, da bi se lahko zagovornik pripravil na obrambo. Sodišče prve stopnje takšnemu predlogu utemeljeno ni sledilo, saj iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bil obdolženec z datumom glavne obravnave za dne 3. 5. 2016 seznanjen že na naroku 22. 3. 2016, kar pomeni, da bi si lahko novega zagovornika pravočasno poiskal in bi se lahko zagovornik tudi v ustreznem roku pripravil na obravnavo, kar pa obdolženi ni storil in je novega zagovornika pooblastil za zastopanje na dan glavne obravnave dne 3. 5. 2016. Očitno je obdolženi s takšnim postopanjem želel doseči zgolj preložitev glavne obravnave, saj sicer glede postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti ni imel nobenih pripomb, razen tega pa je na glavni obravnavi dne 3. 5. 2016, ko mu je bilo predočeno, da sodišče glavne obravnave ne bo preložilo zaradi priprave obrambe novega zagovornika, ko je ta glavno obravnavo zapustil, izrecno izjavil, da soglaša, da se glavna obravnava nadaljuje v prisotnosti po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika. Glede na navedeno obdolženemu po oceni pritožbenega sodišča ni bila kršena pravica do obrambe, niti zagotovljena jamstva iz člena 29 Ustave Republike Slovenije. Tako je pritrditi sodišču prve stopnje, ki je s tem, ko je zavrnilo predlog zagovornika za preložitev obravnave zaradi priprave obrambe, da je šlo v obravnavani zadevi v bistvu za zlorabo pravic, ki jo mora sodišče skladno z določilom člena 15 ZKP onemogočiti, saj bi sicer lahko obdolženec s pooblastilom vedno novega zagovornika zahteval preložitev glavne obravnave.
nedovoljena pritožba - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - prepozna pritožba
Pred višjim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pooblaščenec toženke tega pogoja ne izpolnjuje, saj kljub pozivu, da to stori, dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil. Ker pa je pritožbo podpisala tudi toženka, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak je o njej vsebinsko odločalo.
ZPP člen 155, 229, 229/1, 242, 242/1. - člen 1, 9, 9/3.
povrnitev stroškov - potrebni stroški - povrnitev stroškov priči - povrnitev potnih stroškov priči - nagrada za delo - dolžnost priče, odzvati se vabilu
Pravica priče do povrnitve stroškov je omejena v dveh smereh. Prva je v tem, da so stroški v prvem odstavku 242. člena ZPP izčrpno našteti (to pomeni, da pričam povrnitev stroškov, ki v prvem odstavku 242. člena ZPP niso našteti, ne pripada, sodišče pa jih ne sme priznati). Druga omejitev pa je pravilo o potrebnosti stroškov (155. člen ZPP).
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - dokazi in dokazna ocena
Zatrjevanja predlagateljev kot tudi predložena dokazila ne opravičujejo podaljšanja ukrepov. SMS sporočila ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljev ter mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju prvega sodišča, da ima nasprotni udeleženec pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča ter nazore o vzgoji skupnih otrok.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - neogibnost pripora
Hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
Upoštevaje, da ima tožnica nizek mesečni dohodek (manj kot 600,00 EUR), s katerimi preživlja štiri otroke, bi bilo kljub bistveno znižani taksi in odlogu njenega plačila plačilo v enkratnem znesku za tožnico prehudo breme, saj je razumljivo, da v tej pravdi pridobljenega premoženja ne bo mogla takoj unovčiti. Po presoji pritožbenega sodišča pa se bo za to morala potruditi v doglednem času, tako da ji je v ta namen omogočilo plačilo v desetih mesečnih obrokih po 200,00 EUR.
Začasna odredba s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku izplača sredstva kupnine za prodano nepremičnino, je veljala v teku pravdnega postopka in še 30 dni po njegovem pravnomočnem zaključku. Zaradi izteka njene veljavnosti je ni treba razveljavljati. V primeru njene razveljavitve bi namreč odpadla podlaga za zadrževanje denarnih sredstev pri dolžnikovem dolžniku in za izplačilo dolžnikovega dolžnika tožeči stranki - upniku. Le-ta namreč na njeni podlagi lahko predlaga rubež in prenos te terjatve. Sicer pa sta dediča po pok. tožencu sáma predlagala, da se z začasno odredbo dovoljeno zavarovanje realizira. Dolžnikov dolžnik je torej na potezi, da na osnovi navodil toženčevih dedičev ali sklepa o izvršbi upniku nakaže sredstva kupnine, ki jih zaradi poplačila tožnikove - upnikove terjatve zadržuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000640
URS člen 16, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - posebej utemeljeni razlogi - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - test sorazmernosti
Prisilna hospitalizacija na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice pomeni resen poseg v pravico do osebne svobode iz 16. člena Ustave RS in pravico do prostovoljnega zdravljenja iz 51. člena Ustave RS. Ta omejitev je dopustna, kadar so podani posebej utemeljeni razlogi, ki jih konkretizira prvi odstavek 39. člena ZDZdr v zvezi s 53. členom ZDZdr. Ti pogoji morajo biti ugotovljeni konkretno in vsebinsko, kar mora biti v sklepu jasno obrazloženo, v nasprotnem primeru zahtevam, navedenim v prvem delu tega odstavka, ni zadoščeno, poseg v osebno svobodo in pravico do zdravljenja pa ne prestane testa sorazmernosti. Sodišče (ne izvedenec) je tisto, ki mora vselej opraviti presojo, ali je prisilno pridržanje v posameznem primeru dejansko nujno (ultima ratio).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Podatki, ki jih mora izjava vsebovati, so predpisani v tretjem odstavku 12. člena ZST-1. S pozivnim sklepom z dne 27. 12. 2016 je bil tožnik pozvan, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega ni storil, je njegova vloga - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna in zato nesposobna za obravnavanje (peti odstavek 108. člena ZPP).