Čeprav drži, da zakonski opis kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 nakazuje na več izvršitvenih ravnanj, je to storjeno že po enem takšnem ravnanju. Obravnavano kaznivo dejanje je namreč tako imenovano kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice in ne šele tedaj, ko bi bila ta podana v določenem (širšem) obsegu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002880
ZKP člen 52, 52/1, 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1. KZ-1 člen 139, 139/2, 139/2-2, 139/6, 221, 221/1.
kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - neupravičen vstop v informacijski sistem - vdor v informacijski sistem - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - kršitev tajnosti občil - službena elektronska pošta - pričakovana zasebnost - status oškodovanca - kazenski pregon - pravočasnost predloga - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe
Kadar se storilec upravičeno nahaja v informacijskem sistemu, za dostop do dela informacijskega sistema, za pregledovanja katerega ni pooblaščen, pa ni treba premagati nobenih tehničnih ovir, ni mogoče govoriti o konkretizaciji zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 221. člena KZ-1B.
Zaposleni, ki v sferi službene elektronske pošte upravičeno pričakuje zasebnost, je oškodovanec pri kaznivem dejanju po drugi točki drugega odstavka 139. člena KZ-1B.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009960
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 359, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja v izreku - nerazumljiv izrek sodbe
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/4, 174, 174/1, 179.. ZPP-UPB3 člen 212.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - penalna odškodnina - povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - dokazno breme
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se denarna odškodnina prisodi le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki. To pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila posttravmatska stresna motnja pri tožniku podana, vendar so težave do sedaj že izzvenele.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00003791
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 10/1-1, 70/2.. ZPP člen 5.
začasna odredba - brezposelnost - izbris iz evidence brezposelnih
Predlagana odložitev izvršitve posamičnih upravnih aktov iz spora o glavni stvari je brezpredmetna, saj je bila odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ob nastopu njene dokončnosti z dnem 2. 3. 2016, že izvršena. S predlaganim ukrepom zavarovanja iz prve alineje 1. odstavka 70. člen ZDSS-1 tako ni mogoče doseči namena zavarovanja nedenarne terjatve. Ni mogoče zavarovati stanja, kakršno je bilo pred izbrisom iz evidence brezposelnih. Logično je, da ni mogoče odložiti izvršitve posamičnega upravnega akta, ki je že izvršen pred vložitvijo predlaganega ukrepa zavarovanja.
Posledično je utemeljeno zavrnjen predlog o ponovni prijavi in vpisu v evidenco brezposelnih oseb ter izdaji potrdila o vodenju v evidenci. Ta del predloga predstavlja t. i. regulacijski del začasne odredbe, ki je enak delu tožbenega zahtevka iz spora o glavni stvari. Z začasnim ukrepom zavarovanja praviloma ni mogoče odločati na način, kot v sporu o glavni stvari. V sodni in ustavnosodni praksi je glede tega izoblikovano stališče, da je potrebno k presoji, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, pristopati restriktivno.
Če splošni pogoji vsebujejo tudi klavzulo o odstopu vseh zahtevkov leasingodajalca v razmerju do dobavitelja leasingojemalcu, opisana razdelitev tveganj ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, saj na primeren način varuje leasingojemalčeve koristi, prav tako ne gre za zlorabo pravic oziroma kršitev načela enake vrednosti dajatev .
delna oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - plačilo kreditne obveznosti
Pri ugotavljanju dohodkov se ne upoštevajo zneski, ki jih prosilec prejme iz naslova povračila potnih stroškov in nadomestila za prehrano. Pritožnica ni izkazala, da bi sodišče prve stopnje kot del njenega dohodka upoštevalo tudi povrnitev stroškov za prevoz in prehrano.
Sodišče prosilca zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti ne more oprostiti plačila sodne takse, a to ne izključuje možnosti obročnega plačila sodne takse.
motenje posesti - motilno ravnanje - intenzivnost posega v posest - sprememba obstoječega posestnega stanja
Da neko dejanje pomeni motenje posesti, mora namreč predstavljeni upošteven poseg v posestno stanje tožeče stranke. Tožnik ne more zahtevati sodnega varstva posesti, kadar zatrjevano motilno ravnanje predstavlja le nebistveno spremembo dejanskega stanja oziroma kadar predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
odstop terjatve (cesija) - aktivna legitimacija - vročanje - pogodba o finančnem leasingu - nekonkretiziran dokazni predlog - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - negativno dejstvo - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - odgovornost zakupodajalca za pravne napake - odtujitev predmeta leasinga
Dokazni predlogi za zaslišanje so nesubstancirani, tovrstnih dokazov pa sodišče ni dolžno izvesti.
Domnevna sporočila upniku o neizpolnjevanju obveznosti, sploh v primeru, ko so obvestila nedokazana in navedbe o njih dokazano nekonsistentne, ne predstavljajo poziva upniku v skladu z dikcijo določbe 1026. člena OZ.
Odtujitev predmeta leasinga, pri čemer nobena stranka ne zatrjuje, da je imel odtujitelj kakršnokoli pravico na predmetu leasinga, ne predstavlja pravno varovane pravice tretjega na stvari in posledično pravne napake predmeta leasinga, zato pogodba s samo odtujitvijo predmeta leasinga s strani tretje osebe ni razdrta že po zakonu.
trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - denarna renta - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pomanjkanja dokazov, kot tudi tožbenih trditev, pa tudi ni mogoče dopolniti s postavitvijo izvedenca finančne stroke (informativni dokaz), zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožnica ni izkazala višine izgube svojega dohodka, če škodnega dogodka ne bi bilo in da bi le ti presegali znesek, ki ga že prejema na podlagi odločbe CSD in ZPIZ.
povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - opomin - preuranjena tožba
Ker na vročeni opomin pred tožbo toženec ni reagiral, tožničina tožba ni bila preuranjena, umaknila pa jo je takoj po plačilu. Tožencu zato ni dolžna povrniti njegovih pravdnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002470
ZFPPIPP člen 22. ZPP člen 181, 185, 185/1.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - napotitev na pravdo - oblikovanje tožbenega zahtevka - prerekana izločitvena pravica - zmotna uporaba materialnega prava - novo sojenje - (objektivna) sprememba tožbe - ugotovitvena tožba - pravni interes
Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno. Oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, je tako prepuščena na pravdo napoteni stranki.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - dokazi in dokazna ocena
Zatrjevanja predlagateljev kot tudi predložena dokazila ne opravičujejo podaljšanja ukrepov. SMS sporočila ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljev ter mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju prvega sodišča, da ima nasprotni udeleženec pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča ter nazore o vzgoji skupnih otrok.
ZPP člen 155, 229, 229/1, 242, 242/1. - člen 1, 9, 9/3.
povrnitev stroškov - potrebni stroški - povrnitev stroškov priči - povrnitev potnih stroškov priči - nagrada za delo - dolžnost priče, odzvati se vabilu
Pravica priče do povrnitve stroškov je omejena v dveh smereh. Prva je v tem, da so stroški v prvem odstavku 242. člena ZPP izčrpno našteti (to pomeni, da pričam povrnitev stroškov, ki v prvem odstavku 242. člena ZPP niso našteti, ne pripada, sodišče pa jih ne sme priznati). Druga omejitev pa je pravilo o potrebnosti stroškov (155. člen ZPP).
nedovoljena pritožba - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - prepozna pritožba
Pred višjim sodiščem je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Pooblaščenec toženke tega pogoja ne izpolnjuje, saj kljub pozivu, da to stori, dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil. Ker pa je pritožbo podpisala tudi toženka, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak je o njej vsebinsko odločalo.
Upoštevaje, da ima tožnica nizek mesečni dohodek (manj kot 600,00 EUR), s katerimi preživlja štiri otroke, bi bilo kljub bistveno znižani taksi in odlogu njenega plačila plačilo v enkratnem znesku za tožnico prehudo breme, saj je razumljivo, da v tej pravdi pridobljenega premoženja ne bo mogla takoj unovčiti. Po presoji pritožbenega sodišča pa se bo za to morala potruditi v doglednem času, tako da ji je v ta namen omogočilo plačilo v desetih mesečnih obrokih po 200,00 EUR.
Začasna odredba s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku izplača sredstva kupnine za prodano nepremičnino, je veljala v teku pravdnega postopka in še 30 dni po njegovem pravnomočnem zaključku. Zaradi izteka njene veljavnosti je ni treba razveljavljati. V primeru njene razveljavitve bi namreč odpadla podlaga za zadrževanje denarnih sredstev pri dolžnikovem dolžniku in za izplačilo dolžnikovega dolžnika tožeči stranki - upniku. Le-ta namreč na njeni podlagi lahko predlaga rubež in prenos te terjatve. Sicer pa sta dediča po pok. tožencu sáma predlagala, da se z začasno odredbo dovoljeno zavarovanje realizira. Dolžnikov dolžnik je torej na potezi, da na osnovi navodil toženčevih dedičev ali sklepa o izvršbi upniku nakaže sredstva kupnine, ki jih zaradi poplačila tožnikove - upnikove terjatve zadržuje.
nadomestitev pripora s hišnim priporom - neogibnost pripora
Hišni pripor ne predstavlja zadostne garancije za odpravo ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev hišnega pripora nujno vezana na pričakovanje, da tisti, zoper katerega je tak ukrep odrejen, režima hišnega pripora ne bo kršil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000640
URS člen 16, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - posebej utemeljeni razlogi - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - test sorazmernosti
Prisilna hospitalizacija na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice pomeni resen poseg v pravico do osebne svobode iz 16. člena Ustave RS in pravico do prostovoljnega zdravljenja iz 51. člena Ustave RS. Ta omejitev je dopustna, kadar so podani posebej utemeljeni razlogi, ki jih konkretizira prvi odstavek 39. člena ZDZdr v zvezi s 53. členom ZDZdr. Ti pogoji morajo biti ugotovljeni konkretno in vsebinsko, kar mora biti v sklepu jasno obrazloženo, v nasprotnem primeru zahtevam, navedenim v prvem delu tega odstavka, ni zadoščeno, poseg v osebno svobodo in pravico do zdravljenja pa ne prestane testa sorazmernosti. Sodišče (ne izvedenec) je tisto, ki mora vselej opraviti presojo, ali je prisilno pridržanje v posameznem primeru dejansko nujno (ultima ratio).
umik predloga v nepravdnem postopku - povrnitev stroškov - subsidiarna uporaba pravil zpp
Pri umiku tožbe in umiku predloga gre za podobni situaciji, zato je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP. Predlagateljica je predlog za delitev solastnine umaknila, zato sodišče v postopku ni izdalo meritorne odločitve, posledično pa je neutemeljen tudi njen predlog, da nasprotni udeleženec nosi del bremena skupnih stroškov.