umik predloga v nepravdnem postopku - povrnitev stroškov - subsidiarna uporaba pravil zpp
Pri umiku tožbe in umiku predloga gre za podobni situaciji, zato je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP. Predlagateljica je predlog za delitev solastnine umaknila, zato sodišče v postopku ni izdalo meritorne odločitve, posledično pa je neutemeljen tudi njen predlog, da nasprotni udeleženec nosi del bremena skupnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000907
OZ člen 131, 131/1, 921, 922, 922/1. ZPP člen 7, 212.
nastanek zavarovalnega primera - avtomobilsko kasko zavarovanje - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - denarna odškodnina
Zaslišanje voznika traktorja ni pomenilo izvedbe informativnega dokaza, s katerim bi bile šele podane trditve glede nastanka zavarovalnega primera. Izvedba tega dokaza je namreč omogočila konkretizacijo pravotvornih dejstev, ki jih je tožeča stranka pravočasno zatrjevala. Ugotovitve sodišča prve stopnje o načinu nastanka spornih poškodb traktorja tako ne pomenijo prekoračitve trditvene podlage tožeče stranke
Tožnikova tožba je nesklepčna. Tožnik namreč sploh ni trdil, da bi se potrebe obeh toženk od časa določitve preživnine do vložitve tožbe (bistveno) znižale, pač pa zgolj, da že tedaj nekatere niso bile nujne, predvsem pa je kot primarni razlog za tožbo navedel domnevno toženkino kršenje dogovora glede preživnine, ki da je bil sklenjen poleg sodnega dogovora in v nasprotju z njim. To pa ni zakonsko predvideni razlog za spremembo sodno določene preživnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je ukinila pisarni v A. in F., da je razporedila tožnikovo delo komercialista v ukinjeni pisarni v A. na sedež, in sicer med B.B. in G.G., in da ni na novo zaposlila delavca, ki bi opravljal tožnikovo delo. I.I. je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto vodja ekonomike in skupnih služb od 1. 10. 2016 do 31. 12. 2016, C.C. pa za delovno mesto ekonomist za čas od 19. 9. 2016 do 31. 1. 2017. Ne glede na to, da v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je s toženo stranko sklenil C.C., ni bilo navedeno, da je nadomeščal delavko v času njene odsotnosti zaradi bolniškega staleža, gre za različni delovni mesti, kot je bilo že navedeno, iz izpovedi C.C. pa izhaja, da tožnikovega dela ni opravljal. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga. Ob tem se pritožbeno sodišče strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil tožnik ves čas zaposlitve pri toženi stranki na delu v pisarni v A., kar je v skladu tudi z določbo 5. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala skladno z določbama prve alineje 1. odstavka in 2. odstavka 89. člena ZDR-1.
Pritožbeno sodišče sledi stališču prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru ne moremo govoriti o načelu enake vrednosti vzajemnih dajatev, v kolikor bi tožnik z dednim dogovorom v zameno za manjši dedni delež, ki najverjetneje znaša manj od 5.000,00 EUR bil dolžan doplačevati za domsko oskrbo upravičenke za nedoločen čas v mesečnih zneskih, ki so v mesecu septembru 2016 narasli že na 297,98 EUR. Zato je treba pogodbeno določilo "v zameno za dedni delež" glede na splošna načela obligacijskega prava razumeti v smislu "do višine odstopljenega dednega deleža".
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003642
ZDR člen 182, 182/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - huda malomarnost
Toženec tožnici ob prenehanju delovnega razmerja, kljub pozivu, ni pojasnil, kje se testni artikli nahajajo, in tudi ni vrnil neuporabljenih artiklov. Tožnica je dokazala število in vrsto testnih artiklov, ki jih je izročila tožencu in tudi število testnih artiklov, ki ji jih je toženec vrnil. Prav tako je dokazala višino škode, ki ji je nastala, ker ji vsi niso bili vrnjeni. Tožena stranka je v postopku dokazala, da ji je bil toženec dolžan pošiljati testne zapisnike in jo obveščati o rezultatih opravljenih testiranj, ker tega ni storil, je to hudo malomarno ravnanje. Toženec ni dokazal, da nevrnjenih testnih artiklov iz utemeljenih razlogov ni vrnil, saj ni dokazal, da je vse manjkajoče testne artikle izročil potencialnim kupcem v testiranje, da so jih ti ob testiranju porabili ali pa da neuporabljenih niso vrnili in se nahajajo pri njih. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženec kot delavec tožnici na podlagi prvega odstavka 182. člena ZDR dolžan škodo, ki ji jo je povzročil iz hude malomarnosti, povrniti.
tožba na ugotovitev očetovstva - ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - neizvedba dokaza - nemogoča izvedba dokaza - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Odločitev v paternitetnih sporih ima daljnosežen pomen, zlasti za otroka, zato je treba biti v teh postopkih pri zavrnitvi posameznih predlaganih dokazov še posebej previden, predvsem ko gre za dokaz z izvedbo z DNK analizo, ki ima, kot je splošno znano, praktično 100 % zanesljivost. To seveda ne pomeni, da v teh sporih brez tega dokaza ni mogoče odločiti, a je treba skrbno pretehtati razloge, zaradi katerih izvedba dokaza ni bila mogoča. Šele če se pokaže očitno izmikanje ene strank (tiste, ki je dolžna poskrbeti, da pride do odvzema biološkega materiala), je mogoče odločiti na podlagi ostalih izvedenih dokazov.
izročitev zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje je v točkah od 15 do 18 obrazložitve sklepa tehtno obrazložil zakaj se je odločil, da je utemeljeno dati prednost za predajo zahtevane osebe Republiki Avstriji. S temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da je glede na državljanstvo in kraj prebivališča zahtevane osebe podana realna možnost, da bo zoper zahtevano osebo po izvršitvi preostanka zaporne kazni v Republiki Avstriji, izveden tudi kazenski pregon v Republiki Madžarski za kaznivo dejanje, storjeno v njej, in da kazenski pregon ne bo zastaral. Senat je namreč pravilno ugotovil, da so izpolnjeni tudi vsi zakonski pogoji za predajo zahtevane osebe Republiki Madžarski, zaradi česar je utemeljeno odločil, da se zahtevana oseba sme po prestani kazni v Republiki Avstriji predati Republiki Madžarski. Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje v zvezi s predajo zahtevane osebe pravilno ugotovilo ter tudi ni kršilo kazenskega zakona.
ZPIZ-2 člen 129.. ZPIZ-1 člen 187, 187/3.. ZPIZ člen 202.. - člen 9, 17.
kmetijska dejavnost - pokojninska doba - zavarovalna doba - III. kategorija invalidnosti - starostno zavarovanje kmeta
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v obravnavanem obdobju lastnica zemljišča v velikosti 87,62 arov, ni izpolnjen pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 hektar, da bi lahko bila zavarovanka po ZSZK. Čeprav je obdelovala celotno kmetijsko zemljišče, ki je bilo v (so)lasti sorojencev, je ni mogoče šteti za uživalko celotnega kmetijskega zemljišča v smislu ZSZK. Tožnica torej v obravnavnem obdobju ni imela statusa, kot je opredeljen v 17. členu ZSZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni mogla biti zavarovana po tem zakonu. Zato po 164. členu ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se ji navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba.
Pogodba o izobraževanju je bila sklenjena le za I. letnik podiplomskega študija v študijskem letu 2005/2006. V 5. členu pogodbe se je toženka zavezala, da bo po končanem izobraževanju ostala na delu pri tožnici vsaj eno leto. Če toženki delovno razmerje preneha pred iztekom tega roka (7. člen pogodbe), je dolžna tožnici povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka študijske obveznosti za I. letnik uspešno opravila. Iz navedenega je mogoč zaključek, da je toženka študijske obveznosti za I. letnik opravila najkasneje ob koncu študijskega leta 2005/2006, torej do 30. 9. 2006. Vsekakor je te študijske obveznosti opravila pred vpisom v II. letnik v študijskem letu 2007/2008, torej do 1. 10. 2007. Od tega dne dalje pa je bila toženka v delovnem razmerju pri tožnici še dobra tri leta, torej več kot eno leto, k čemur je bila zavezana v 5. členu pogodbe o izobraževanju. Zato je prosta vseh obveznosti po tej pogodbi, tožbeni zahtevek pa neutemeljen.
Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev.
Stroški s prevozom na stik niso strošek otroka, temveč starša, ki ga ima z izvajanjem stika, zato se ne upošteva kot del otrokovih potreb. Prav tako ni podlage za upoštevanje otroškega dodatka.
invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje - kontrolni pregled - I. kategorija invalidnosti
Tudi v primeru, če bi bila z vidika medicinske doktrine indicirana nadaljnja diagnostična obdelava in terapevtska obravnava, je potrebno pri ocenjevanju invalidnosti upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera, še zlasti, če se po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ne izkazuje izboljšanje, ali je prisotno celo poslabšanje zdravstvenega stanja. Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja (kot je to veljalo po ZPIZ/92). Na to je pritožbeno sodišče opozorilo že v večih zadevah. Invalidnost je zato potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Prav zaradi opuščene trajne spremembe zdravstvenega stanja je v primeru pričakovanega izboljšanja mogoče v skladu s 94. členom ZPIZ-2 določiti kontrolni pregled.
dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - sklep o dedovanju
Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima učinke sodne poravnave. Po določbi 392. člena ZPP je mogoče sodno poravnavo izpodbijati s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, tožbo pa je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače.
S pritožbo pa je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvami, da sporazuma, oziroma dednega dogovora, niso sklenili vsi dediči, ali pa, da je v sklep o dedovanju sporazum netočno povzet.
Sodišče ob tem, da je obsojenca v pravnomočni sodbi oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, ne da bi napisalo, da je kakršenkoli del teh stroškov vendarle dolžan plačati, ni imelo nobene podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001434
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 355. OZ člen 417.
porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - materialno pravo - cesija - odstop terjatve (cesija) - obstoj terjatve - temeljno razmerje - dokazno in trditveno breme - razmerje med odstopnikom in prevzemnikom - odgovornost odstopnika terjatve - odločilna dejstva
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Potreba po navedbi nadaljnjih dejstev oziroma njihovi razčlenitvi (npr. katera dela in za kakšno ceno so bila opravljena), kar pravzaprav pomeni navedbo konkretnih okoliščin, v katerih je prišlo do nastanka odločilnih dejstev, nastane šele, če nasprotna stranka (konkretno in substancirano) nasprotuje obstoju odločilnih dejstev.
Ker toženec v roku ni odgovoril na tožbo, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, hkrati pa ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku. Stranki sta namreč dne 15. 3. 2011 sklenili poravnavo, s katero se je toženec zavezal, da bo v 12 mesečnih obrokih tožniku vrnil 1.896,70 EUR, ki jih je prejel kot štipendijo v študijskem letu 2007/2008, če šolanja ne bo uspešno zaključil in niti v dodatnem roku do 31. 3. 2012 ne bo predložil dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemal štipendijo. Pravna podlaga za odločitev v zadevi je tako glede glavnične terjatve podana v 1050. in v 239. členu OZ, glede plačila zakonskih zamudnih obresti pa v 299. in 378. členu OZ.
OZ člen 299, 378, 378/1.. ZPIZ-2 člen 206, 206/1, 310.. ZPP člen 184.
zakonske zamudne obresti - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - življenjsko zavarovanje
Obveznost izplačila vtoževane denarne terjatve je obstajala že ob vložitvi tožbe, zato je, ob upoštevanju izpolnjene splošne predpostavke, in ker je vzrok za zamudo obstajal na strani tožene stranke, delno utemeljen tožbeni zahtevek, ki ga je tožnik postavil na zadnji glavni obravnavi. Ne za znesek 5.830,38 EUR, ampak za znesek 4.496,97 EUR. Znesek 4.496,97 EUR predstavlja izračun zakonitih zamudnih obresti od 31. 8. 2013, skladno s tretjim odstavkom 310. člena ZPIZ-2 v zvezi z 299. členom OZ (ob upoštevanju obračunskega obdobja 31. 7. 2013 in rok 30 dni, določen za izpolnitev) do plačila, ob upoštevanju, da je tožnik pri toženi stranki uveljavljal enkratno izplačilo sredstev iz naslova poklicnega zavarovanja dne 13. 7. 2013 (prvi odstavek 299. člena OZ), od zneska 19.236,02 EUR, kolikor je znašal neto znesek, izračunan od odkupne vrednosti 25.776,91 EUR, zmanjšan za izstopne stroške (128,88 EUR) in 25 % akontacijo dohodnine (6.412,01 EUR).