pogodba v korist tretjega - pritožbene novote - spori majhne vrednosti - nedovoljeno pritožbeni razlogi
Tožena stranka se s tem, ko je s strani tožeče stranke opravljene storitve prevzela, ni zavezala, da bo zanje tudi plačala. Takšna zaveza je ves čas veljala le za družbo P. d. o. o., ki je pogodbo s tožečo stranko sklenila v korist tretjega.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naročila tožene stranke za opravljene storitve ni bilo, hkrati pomeni ugotovitev dejanskega stanja. Te v sporu majhne vrednosti ne morejo biti predmet pritožbene presoje. Prav tako predmet pritožbene presoje ne morejo biti trditve, ki so prvič podane šele v pritožbi. Tožeča stranka zato ne more uspeti s pritožbenimi ugovori, s katerimi skuša izpodbiti zaključek, da tožena stranka pri njej ni naročila nobene storitve.
Glede vprašanja znižanja dodeljene denarne socialne pomoči za 15 % je prvostopenjsko sodišče kot pravilno štelo, ob ugotovljenem dejanskem stanju, da tožnik in njegova mati živita tako kot zakonski par in si na tak način tudi delita stroške bivanja z izjemo stroška za internet in televizijo, kar pa glede na to, da si vse ostale stroške bivanja (najemnina za stanovanje, ogrevanje, elektrika, komunalne storitve itd.), torej pretežni del vseh stroškov bivanja, delita, da je navedena okoliščina takšna, ki utemeljuje znižanje denarne socialne pomoči za 15 %. Sodišče je štelo, da bi imel tožnik, v kolikor bi živel sam, višje stroške bivanja. Ker pa si jih deli z materjo in jih v pretežnem delu plačuje le do polovice, znižanje denarne socialne pomoči za 15 % po presoji prvostopenjskega sodišča ni neustrezno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP, ko je s sklepom tožbo zavrglo po ugotovitvi, da je bila tožba vložena prepozno.
Opisana pogodba ima pravno naravo družbene pogodbe in ne predpogodbe, saj se stranke niso dogovorile, da bodo med seboj sklenile še kakšno pogodbo, poleg tega so v pogodbah o enotnem nastopanju dogovorjene že vse obveznosti in pravice pravdnih strank v zvezi z dogovorjenim skupnim namenom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000907
OZ člen 131, 131/1, 921, 922, 922/1. ZPP člen 7, 212.
nastanek zavarovalnega primera - avtomobilsko kasko zavarovanje - trditveno breme - prekoračitev trditvene podlage - denarna odškodnina
Zaslišanje voznika traktorja ni pomenilo izvedbe informativnega dokaza, s katerim bi bile šele podane trditve glede nastanka zavarovalnega primera. Izvedba tega dokaza je namreč omogočila konkretizacijo pravotvornih dejstev, ki jih je tožeča stranka pravočasno zatrjevala. Ugotovitve sodišča prve stopnje o načinu nastanka spornih poškodb traktorja tako ne pomenijo prekoračitve trditvene podlage tožeče stranke
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00011375
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 123a. ZJC-B člen 19. ZPrCP člen 27, 27/8.
obstoj prekrška - uporaba javnih cest - pravila cestnega prometa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste
Stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena ZCes-1, ne pa tudi na ostale določbe ZCes-1 in da so zato za storilca veljale le omejitve po 5. členu ZCes-1, ne pa tudi ostale določbe ZCes-1 in ZPrCP, je preveč formalistično in v nasprotju z namenom določbe 123.a člena ZCes-1, pa tudi z razlago te določbe, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2015.
Tožnikova tožba je nesklepčna. Tožnik namreč sploh ni trdil, da bi se potrebe obeh toženk od časa določitve preživnine do vložitve tožbe (bistveno) znižale, pač pa zgolj, da že tedaj nekatere niso bile nujne, predvsem pa je kot primarni razlog za tožbo navedel domnevno toženkino kršenje dogovora glede preživnine, ki da je bil sklenjen poleg sodnega dogovora in v nasprotju z njim. To pa ni zakonsko predvideni razlog za spremembo sodno določene preživnine.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZDoh-1 člen 44.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - premoženjska škoda - davki - prispevki
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
dopustnost navajanja novih dejstev - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote - jamčevalni zahtevek - pobotni ugovor - ugovor - zahtevek za znižanje kupnine
Tožena stranka v pritožbi priznava, da je tožeča stranka blago dobavila, navaja pa, da je bila barva na njem neprimerna in da se je luščila, zaradi česar je toženi stranki nastala velika škoda, o čemer je tožečo stranko tudi obvestila. Vse navedeno predstavlja nedovoljene pritožbene novote. V postopku na prvi stopnji namreč tožena stranka kvaliteti dobavljenega blaga ni oporekala niti v zvezi s tem ni podala nobenih ugovorov (npr. pobotnega ugovora zaradi nastale škode, zahtevka za znižanja kupnine ali drugega jamčevalnega zahtevka). V postopku o sporu majhne vrednosti (kar je tudi obravnavani 495. člen ZPP) so pravila o tem, do kdaj stranke lahko navajajo dejstva in predlagajo dokaze, še posebej stroga. Omejene so na dve vlogi - tožbo oziroma odgovor na tožbo in eno pripravljalno vlogo (451. in 452. člen ZPP). Dejstva, ki jih navedejo v drugih vlogah (vključno s pritožbo), se ne upoštevajo (453. člen ZPP).
predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost vložitve predloga - navadna pošta - neprejem predloga s strani sodišča - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom
Zgolj trditev, da je bila dopolnitev predloga poslana z navadno pošto brez kakršnekoli dodatne utemeljitve (npr. iz katere pošte je bila dopolnitev poslana, kdo jo je poslal, ipd.) ter brez dokaznih predlogov (npr. po zaslišanju osebe, ki naj bi pošiljko oddala), ugotovitve sodišča prve stopnje, da vloge ni prejelo, ne more omajati.
Sodišče ob tem, da je obsojenca v pravnomočni sodbi oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, ne da bi napisalo, da je kakršenkoli del teh stroškov vendarle dolžan plačati, ni imelo nobene podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001434
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 355. OZ člen 417.
porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - materialno pravo - cesija - odstop terjatve (cesija) - obstoj terjatve - temeljno razmerje - dokazno in trditveno breme - razmerje med odstopnikom in prevzemnikom - odgovornost odstopnika terjatve - odločilna dejstva
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Potreba po navedbi nadaljnjih dejstev oziroma njihovi razčlenitvi (npr. katera dela in za kakšno ceno so bila opravljena), kar pravzaprav pomeni navedbo konkretnih okoliščin, v katerih je prišlo do nastanka odločilnih dejstev, nastane šele, če nasprotna stranka (konkretno in substancirano) nasprotuje obstoju odločilnih dejstev.