izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - obstoj in primernost izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - najemna pogodba za določen čas
Notarska zapisa najemne pogodbe in aneksa ne vsebujeta določb za primer obnovitve pogodbe, sklenjene za določen čas, v pogodbo za nedoločen čas v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPSPP in torej tudi ne določb glede najemnine, kar bi moralo biti navedeno, da bi bila v skladu z 21. členom ZIZ primerna za izvršbo tudi v tem delu.
V skladu z ZEN se vpisi v zemljiški kataster in kataster stavb opravijo na podlagi elaborata. Elaborat pa na podlagi drugega odstavka 23.a člena ZVEtL lahko poleg izvedenca izdela tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po ZEN. Takšno določilo je zakonodajalec sprejel, ker izdelava elaborata ni izvedensko mnenje, ampak zgolj podlaga za vpis želenih sprememb v ustrezni kataster, pri katerem morajo biti spoštovana določila, ki omogočajo tehnično pravilen vpis v ustrezen kataster. Ker gre za specifično opravilo geodetske stroke, je zakonodajalec menil, da ni ovire, da se takšne naloge zaupajo osebam, ki izpolnjujejo pogoje po geodetskih predpisih in ne le sodno zapriseženim izvedencem. V tem postopku torej D., d.d. naloge ni opravil kot izvedenec, temveč je zgolj kot ustrezna strokovna oseba pripravil strokovno podlago, na podlagi katere bodo določeni deli zemeljske površine (zemljišča pod stavbami) dobili svoje parcelne številke, njegovo strokovno delo pa bo tudi predmet presoje v upravnem postopku. Gre za specifično tehnično geodetsko opravilo, pri katerem niti ni možnosti postopanja v škodo katerega od udeležencev, nasprotno, gre za postopanje v korist vseh, tudi pritožnika.
ZPP člen 343, 343/2, 394, 394-10, 395, 395/2, 396.
obnova pravdnega postopka - razlogi za obnovo postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - nova dejstva in dokazi
Pravica zahtevati obnovo postopka je močno omejena. Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da bi bila za stranko lahko izdana ugodnejša odločba. Poleg tega mora stranka zvedeti za nova dejstva in dokaze šele po pravnomočnem končanju prvega postopka in jih brez svoje krivde ne more uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan, in pa v 396. členu ZPP določenih rokih.
Nova dejstva so lahko vsebina obnovitvenega razloga samo, če so obstajala že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, a stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva v pravnomočno končanem postopku.
ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - sorazmernost pripora
Okoliščine, na podlagi katerih je moč sklepati o obstoju ponovitvene nevarnosti pri obdolženem M. A., je podrobno in prepričljivo obrazložila že preiskovalna sodnica ob odreditvi pripora, pritrdilo jim je tudi sodišče prve stopnje ob odločanju o pritožbi zagovornika zoper odrejeni pripor, te okoliščine pa v osmi točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja tudi sodišče prve stopnje. Tudi pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so način storitve in okoliščine, v katerih naj bi bili kaznivi dejanji storjeni ter osebne lastnosti obdolženca tiste okoliščine, ki zaključek o takšni nevarnosti utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00002147
ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - doplačilo sodne takse - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Prvič je morala tožeča stranka plačati sodno takso ob vložitvi elektronskega predloga za izvršbo. Glede na podan ugovor zoper sklep o izvršbi tožene stranke, je morala tožeča stranka drugo sodno takso plačati za vloženo tožbo v pravdnem postopku, preračunano za višino zahtevka kot izhaja iz predloga za izvršbo. Ker predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, nima vseh sestavin, ki jih mora imeti tožba, da bi se lahko obravnaval, je sodišče tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe. Tožeča stranka je nato spremenila (zvišala) zahtevek, zaradi česar je bilo potrebno še tretje doplačilo sodne takse.
Na predlagatelju je trditveno in dokazno breme, da ne zmore plačati sodne takse, vsaj ne takoj. Edino, kar je tožeča stranka v zvezi s tem navedla, je, da ima evidentno pomanjkanje sredstev na transakcijskem računu. Višje sodišče ugotavlja, da je taka trditvena podlaga premalo za ugoditev predlogu. Dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi - da gradbena dejavnost zahteva izredno visoke fiksne stroške, da je za pridobitev posla potrebno vnaprej zagotavljati zavarovanja, da ji poslovne terjatve niso na razpolago (likvidnost) - predstavljajo nedovoljene pritožbene novote.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede toženčevega premoženjskega stanja in zatrjevanega toženčevega posojila tožnici.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena, saj je tožnica uspela dokazati neresničnost vsebine potrdila o prejemu posojila (da ga ni prejela) in s tem v zvezi neresničnost izjave, dane notarju (o prejemu posojila) ter da je hipotekarna posojilna pogodba navidezna in zato nična, saj prava volja pravdnih strank očitno ni bila takšna, da bi sklenili obravnavano posojilno pogodbo. Zato je utemeljen tudi tožničin izbrisni zahtevek.
Tožnica je po svoji krivdi povzročila tožencu pritožbene stroške, saj je bila pritožbena obravnava 16. 12. 2016 preložena zato, ker je tožnica šele na pritožbeni obravnavi obvestila pritožbeno sodišče, da je v osebnem stečaju, kar je narekovalo vrnitev spisa sodišču prve stopnje zaradi izdaje sklepa o prekinitvi postopka in poziva upravitelju, da prevzame postopek.
ZPP člen 108, 108/4, 112, 112/1, 112/2, 112/7. ZST-1 člen 12, 12/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost vloge - dan izročitve vloge sodišču - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - prepozna dopolnitev predloga
Ker je tožnikova vloga prispela na sodišče 16. 2. 2017, kar je po izteku roka za dopolnitev vloge, z navadno pošto in ker je treba šteti, da je bila navedenega dne izročena sodišču, je prepozna, zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002768
ZPP člen 347, 347/2, 347/5. OZ člen 52, 54, 54/1, 54/3, 57, 57/1, 57/4, 296, 296/1.
pritožbena obravnava - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - sklenitev pisne pogodbe - obličnost pogodbe - plačilo kupnine - pobotnica - dokazovanje plačila
V obravnavanem primeru zapis v členu 3 pogodbe po svoji vsebini ni le dogovor o kupnini in načinu izpolnitve pogodbe (plačilu kupnine) s strani tožene stranke, pač pa tudi pobotnica o delni izpolnitvi - plačilu oziroma prejemu vtoževanega prvega in drugega dela kupnine v gotovini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSK00007672
ZFPPIPP člen 34, 34/4, 34/4-1, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43, 44, 44/5, 236. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost poslovodstva - prosta podjetniška presoja - neenako obravnavanje upnikov - odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - neposlovna odškodninska odgovornost - pravila o dokaznem bremenu - insolventnost družbe - neobrazloženost sodbe
Ko bi ugotovilo, kdaj je prišlo do insolventnosti, bi moralo ravnanje tožencev primerjati z ravnanjem, kakršno je zahtevano v 34. do 39. členu ZFPPIPP. Upoštevati je namreč treba, da odškodninska odgovornost poslovodstva in članov NS, kot je urejena v 42. in 43. členu ZFPPIPP, nima značaja odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč samo za kršitev prepovedi in zapovedi, določenih v 34. do 39. členu ZFPPIPP.
Določbe 35. do 39. člena ZFPPIPP omejujejo prosto podjetniško presojo članov poslovodstva ob nastanku insolventnosti, saj določajo, katere ukrepe mora poslovodstvo izvesti in v kakšnem času.
Dokazno breme se prenese na toženo stranko, ki mora izkazati, da preusmeritev finančnih tokov na drugo osebo ni pomenila neenakega obravnavanja upnikov, ker naj bi dejansko šlo le za plačila in obveznosti, nujne za redno poslovanje družbe.
Kriteriji v 34. členu ZFPPIPP so določeni primeroma. Kriterija neznatne vrednosti in posebnih okoliščin nista našteta med njimi, zato bi morali toženci izkazati, da je šlo za plačila in prevzem obveznosti, ki so nujni za redno poslovanje družbe in da zato ne pomenijo neenakega obravnavanja upnikov.
Za ugoditveni del sodbe o invalidnini za telesno okvaro (TO) stranskemu intervenientu ni mogoče priznati povračila sodnih stroškov, saj za ta del postopka ne more imeti pravnega interesa za izid spora. Iz naslova dosojene invalidnine za TO nima nobenih obveznosti do svojega delavca.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - višina uporabnine - obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi - tek zakonskih zamudnih obresti - dokaz z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
V skladu z določbo 193. člena OZ se mora ob vračanju neupravičeno pridobljenega plačati tudi zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost je treba izrecno zatrjevati in dokazovati in se ne domneva. Takih trditev pa tožnika v postopku nista postavila in šele v pritožbi trdita, da so toženci v slabi veri, kar pa je glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP prepozno, ker nista izkazala, da tega brez svoje krivde nista mogla navesti že pred sodiščem prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje, da zamudne obresti tečejo od dneva vložitve tožbe oziroma nadaljnjih razširitev, je zato pravilna
ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-1, 26.. ZZDej-UPB2 člen 1, 3.. - člen 254.
povrnitev stroškov zdravljenja - porod - opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje - licenca za opravljanje dejavnosti - porod na domu - babiška dejavnost
Licence, ki jih tako kot pri zdravnikih, tudi babicam za babiško nego na domu porodnic podeljuje ustrezno združenje oziroma zbornica in je veljavna licenca pogoj za opravljanje poklica, ni mogoče enačiti z dovoljenjem, ki ga je za opravljanje zdravstvene dejavnosti tudi na področju babiške nege dolžan izdati pristojni resorni upravni organ. Pred izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in morebitno koncesijsko pogodbo z zavarovalnico, babiške dejavnosti s. p. ni mogoče šteti za zdravstveno dejavnost, izenačeno z dejavnostjo javnih zdravstvenih zavodov. Posledično ni zavezanosti toženega zavoda k povračilu stroškov zdravljenja zavarovani osebi s tem v zvezi.
Pritožnici sicer ni mogoče odrekati pravice, da je rodila doma ob pomoči strokovno usposobljene babice. Za takšen način se je odločila, kljub izdani napotnici za porod v zdravstvenem zavodu (porodnišnici) in tveganju ob morebitnih zapletih. Vendar pa ob dejstvu, da ji je pomoč pri porodu nudila samostojna babica A.A. s. p., ki ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kaj šele koncesijske pogodbe, z zahtevkom za povračilo stroškov poroda iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more uspeti.
odpravnina - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - solidarna odgovornost delodajalca prenosnika
Iz določbe 73. člena ZDR izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v nobenem pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Glede na to ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev. Delavci, ki jim delovno razmerje pri prenosniku preneha po datumu prenosa, pa niso prešli k prevzemniku, pa bi morali zatrjevati, da je tudi zanje nastala situacija, ko bi morali biti preneseni k delodajalcu prevzemniku. Ti bi torej morali zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku, da bi lahko vzpostavili njegovo solidarno odgovornost za dolgove iz naslova delovnega razmerja, ki so nastali pred prenosom.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožnik je s pripravljalno vlogo postavil nov tožbeni zahtevek, s katerim je pod točko 3 zahteval, da mu je tožena stranka dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe izplačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini 17.354,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8. 10. 2015 dalje do plačila. Gre za denarni zahtevek iz naslova odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja ter materialne škode zaradi povzročitve duševnih bolečin, ki ni zahtevek, za katerega tožnik že po ZST-1 ne bi bil dolžan plačati sodne takse, kar sicer velja za vse ostale postavljene tožbene zahtevke.