Pri ugotavljanju uspeha strank v tem individualnem delovnem sporu je treba upoštevati znesek ugotovljene tožnikove terjatve (kot tožnikov uspeh) in znesek, v zvezi s katerim je bil postopek ustavljen zaradi delnega umika tožbe (kot uspeh tožene stranke). Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožnik ta del tožbe umaknil zato, ker naj bi tožena stranka svojo obveznost do tožnika izpolnila po vložitvi tožbe. Tožnikov uspeh v tem individualnem delovnem sporu je torej znašal 72,6 %.
zavrženje prepozne vloge - vložitev vloge pri nepristojnem organu
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je vlogo oškodovanke kot tožilke kot prepozno zavrglo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da skladno z drugim odstavkom 87. člena ZKP izjava, ki je vezana na rok, velja za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen prejeti, izroči še pred potekom roka. B. F. je kljub pravilnemu pravnemu pouku svojo vlogo z dne 25. 1. 2017 poslala Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, ki je vlogo sicer posredovalo pristojnemu sodišču, ki pa jo je prejelo po poteku osemdnevnega roka. Sklep o zavrženju ovadbe z dne 17. 1. 2017 je bil dne 23. 1. 2017 vročen B. F., na Okrajno sodišče v Mariboru, ki je pristojno za odločanje o vloženem predlogu, pa je vloga prispela šele 2. 2. 2017. Vloga je torej pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa tudi, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo nato pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot je to primer v obravnavani zadevi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - regres za letni dopust
Na podlagi 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust v višini najmanj minimalne plače, kar mora biti izplačano najkasneje do 1. 7. tekočega koledarskega leta. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo obračun regresa v višini minimalnih plač za leto 2014 in 2015, glede leta 2015 pa sorazmerni del. Od teh zneskov je tožena stranka dolžna plačati davek, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 2. 7. v koledarskem letu dalje do plačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00002236
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 217, 301. OZ člen 62, 62/2, 240, 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
zapadlost - ugovor pobota - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice - pravočasnost zahteve - dokončanje del - izročitev in prevzem izvedenih del - denarna odškodnina - neizvedba dokaza - informativni dokaz z izvedencem - vpliv začetka stečajnega postopka na pritožbeni postopek - uzance
Če sodišče po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Do prekinitve postopka je prišlo potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, izdati je treba samo še odločbo. Ker so posledice prekinitve nastale po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne sme vezati na uporabo določb 301. člena ZFPPIPP, saj gre za objektivno novo dejstvo.
Ker je tožeča stranka uspela dokazati, da ni odgovorna za nastanek škode zaradi (njene) zamude, tožena stranka pa tudi v pritožbi tega ne uspe izpodbiti, so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani razlogi iz 240. člena OZ, ki določajo, da je dolžnik prost svoje odgovornosti, zato je pravilna odločitev prve stopnje, da je ugovor pobota za povrnitev navadne škode neutemeljen. V povezavi z zgornjo ugotovitvijo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka poleg tega, da pogodbene kazni ni uveljavljala pravočasno, je ni upravičena zahtevati niti na podlagi 250. člen OZ, saj je do zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik (tožeča stranka) ni odgovorna.
Pavšalen dokazni predlog, da naj izvedenec na podlagi podatkov odgovori na vprašanje razlogov za zamudo in čas njenega nastanka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni nedovoljeno informativno dokazovanje. Ob že izvedenih dokazih glede ugotovljenega nepravočasnega uveljavljanja pogodbene kazni in zamude tožeče stranke, za katero ni odgovorna, dokaz z izvedencem gradbene stroke tudi ni bil potreben.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, tj. za odškodnino za premoženjsko škodo. Višina odškodnine je določena v višini nadomestila, zato ne gre za klasično odškodnino za premoženjsko škodo.
Ker je odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka prejemek v zvezi z delovnim razmerjem, zanjo veljajo splošni davčni predpisi oziroma predpisi, ki določajo obveznost obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi določbe tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2 razsodilo, da mora tožena stranka plačati akontacijo dohodnine ter prispevke v skladu s 144. členom ZPIZ-2.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - pravica do nujnega deleža
Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.
objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - prometna nesreča dveh motornih vozil - poškodba sopotnika - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo utrpijo drugi - solidarna odgovornost več povzročiteljev prometne nesreče
Oba voznika motornih vozil sta objektivno odgovorna za škodo, ki je nastala v zvezi z uporabo njunih vozil, v razmerju do tožnice kot oškodovanke (četrti odstavek 154. člena OZ), pri čemer v tem razmerju ni pomembno, ali je morda eden od voznikov izključno kriv za tožničino škodo. Ker brez nevarnega obratovanja motornih vozil do prometne nesreče ne bi prišlo, je proti oškodovancu vsak imetnik motornega vozila vselej vsaj deloma odgovoren za škodo (primerjaj II Ips 137/2009).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000340
ZKP člen 129a, 129a/6.
stranska denarna kazen - izvršitev denarne kazni
Ker je, da je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru X K 5982/2012 z dne 13. 2. 2015, s katero je bila obsojeni izrečena enotna stranska denarna kazen v višini 15.000,00 EUR, postala pravnomočna dne 6. 3. 2015, je rok za zastaranje izvršitve izrečene stranske denarne kazni začel teči dne 6. 3. 2015. KZ-1, ki je veljal v času, ko je bila obsojenki izrečena stranska denarna kazen, in sicer člen 93/I KZ-1 določa, da izvršitev stranske denarne kazni zastara, ko potečejo štiri leta od pravnomočnosti sodbe, ki pa v obravnavani zadevi še niso potekla. Zato so pomisleki pritožnice glede zastaranja izvršitve denarne kazni zmotni, saj rok začne teči po pravnomočnosti izrečene enotne stranske denarne kazni.
Tako je predvidljivost škode dodatna predpostavka za odgovornost dolžnika, dokazovanje obstoja te predpostavke pa je na upniku.
Šele, če bo upnik zatrjeval, da je bila škoda za dolžnika predvidljiva, bo zatrjeval obstoj vseh za poslovno odškodninsko odgovornost dolžnika potrebnih predpostavk, trditveno in dokazno breme glede nepredvidljivosti škode pa bo prešlo na dolžnika. Predvidljivost škode mora izhajati iz okoliščin na strani pogodbi zveste stranke, kršitelj pa mora škodo prognozirati glede na njena pričakovanja in interese. Priznava se škoda, ki jo je bilo mogoče pričakovati glede na dejstva, ki so bila dolžniku ob kršitvi znana ali bi mu lahko bila znana. Merilo predvidljivosti je abstraktno: vprašati se je potrebno, ali bi katerakoli posebno skrbna oseba (abstrakten skrben gospodar oziroma gospodarstvenik in ne konkretni kršitelj pogodbe) predvidela škodo, ki lahko nastane, če bo pogodba kršena. Okoliščine oziroma riziki, ki bi lahko bili kršitelju znani tudi brez izrecnega upnikovega opozorila, so tipični riziki oziroma okoliščine. Za te se domneva, da so bili dolžniku znani. Na atipične, posebne okoliščine oziroma rizike, ki povečujejo možnost nastanka škode (ali njenega večjega obsega), pa mora upnik dolžnika posebej opozoriti, sicer iz njih izvirajoča škoda za dolžnika ni predvidljiva in zanjo ne more odgovarjati. Dokazno breme, da je dolžnika o atipičnih rizikih obvestil, je na upniku. Negativnih dejstev namreč ni mogoče dokazovati. Dolžniku zato ni mogoče naložiti bremena dokazovanja, da ga upnik na atipične rizike ni opozoril. V primeru tipičnih rizikov, pa upniku ne bo potrebno dokazovati, da je nanje sopogodbenika opozoril. Upnik bo moral zatrjevati zgolj, da je škoda posledica uresničitve tipičnih rizikov, za katere se domneva, da so bili dolžniku znani.
Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z ZZK-1C, izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.
ZPP člen 112, 112/8. ZFPPIPP člen 239, 239/1, 239/1-2.
začetek stečajnega postopka - odločanje o ugovoru dolžnika - prepozen ugovor - zamuda prekluzivnega roka - opravičljiva zamuda
Dolžnik je v ugovoru kot naslovnika pravilno navedel Okrožno sodišče v Celju, stečajni oddelek, Prešernova 22, Celje, poslal pa ga je na "Vrhovno sodišče - informacijski sistem, Okrožno sodišče v Celju, p.p. 542, 1001 Ljubljana", to je na naslov, ki je bil kot naslov pošiljatelja naveden na kuverti, v kateri je Okrožno sodišče v Celju dolžniku poslalo predlog za začetek stečajnega postopka s prilogami in poziv po prvem odstavku 235. člena ZFPPIPP. Ker je takšen zapis na kuverti dolžnika lahko zavedel, je vložitev ugovora pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato je potrebno šteti, da je bil dolžnikov ugovor pravočasno vložen.
ZPND člen 4, 19, 19/1, 19/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 35/6.
preprečevanje nasilja v družini - dopustnost pritožbe - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - ustavitev postopka - zavrženje pritožbe - stroški v nepravdnem postopku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Pri ugotavljanju dopustnosti pritožbe se upošteva formalni in materialni interes. Formalni interes pritožnikov je izkazan, ker odločitev v izpodbijanem sklepu odstopa od predloga, ki ga uveljavljata predlagatelja, prav tako pa tudi od ugovorov, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec. Materialni pritožbeni interes ima pritožnik takrat, ko je s pravnimi učinki izpodbijane sodbe prizadet v svojem materialno - ali procesno - pravnem položaju (zaradi zmanjšanja njegovih pravic ali razširitve njegovih obveznosti), kar se izkaže s primerjavo med njegovim pravnim položajem pred izdajo izpodbijane sodbe (v konkretnem primeru sklepa) in po njej. Tudi za oceno materialnega pritožbenega interesa je bistveno, ali obstajajo procesne možnosti za izboljšanje pritožnikovega pravnega položaja. Glede na stanje zadeve ni mogoče pričakovati, da bi se materialni položaj udeležencev nepravdnega postopka s pritožbami spremenil (izboljšal oziroma poslabšal), zato pritožniki ne izkazujejo (več) materialnopravnega interesa za pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001395
ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 274, 285, 319, 319/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 187, 239. - člen 22, 26. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - protipravnost sodnikovega ravnanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - ne bis in idem - vzročna zveza - protipravnost - odškodnina - visečnost pravde (litispendenca) - zastaranje - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pri odločanju o ugovoru zoper začasno odredbo ni bila spoštovana, saj je sodišče o ugovoru odločalo več kot tri leta oziroma šele pol leta po tem, ko je bil s sodbo zavrnjen tožbeni zahtevek, v zavarovanje katerega je bila začasna odredba izdana. Vendar pa odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče naprtiti toženki, saj bi, glede na ugotovljeno mrežo okoliščin in dogodkov, škoda tožnici nastala ne glede na izdano drugo začasno odredbo in dolgotrajno odločanje o ugovoru.
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavijo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ker pa ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika (tožeče stranke) hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene v korist obdarjenca, posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.
Za obstoj objektivnega elementa oziroma pogoja morata biti izpolnjeni dve zahtevi kumulativno: 1) posledica izpodbijanega dejanja mora biti zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in 2) zaradi tega zmanjšanja lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo opravljeno.
V zvezi z drugo zahtevo za obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno upoštevati plačilo, ki ga bodo upniki prejeli v stečaju iz razdelitvene mase.
O zaznambi spora oziroma izbrisne tožbe zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve. V konkretnem primeru, ko ni niti zatrjevano, niti ne izhaja iz spisovnega gradiva, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, ni mogoče trditi, da v pravdi postavljena izbrisna tožba odvzema tožnici pravni interes za predlaganje izdaje začasne odredbe.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice
Lastnik, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo na podlagi priposestvovanja, nato pa zemljišče kupi dobroverni tretji in se vpiše v zemljiško knjigo, mora utrpeti te posledice (44. člen SPZ drugi odstavek). Prednost ima dobroverni tretji pridobitelj, ki se je kot dobroveren vpisal v zemljiško knjigo.
prisilna privedba priče - stroški prisilne privedbe
Pritožnik v pritožbi navaja, da s strani PP X. prisilni privod ni bil opravljen, saj je na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 prišel sam, za kar se je dogovoril z dvema policistoma iz PP X.. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je navedena priča po prihodu na glavno obravnavo dne 13. 10. 2016 sodišču povedala, da je na glavno obravnavo pristopil sam (l. št. 45 spisa). Sodišče prve stopnje, ki je takšno navedbo zavedlo v uradni zaznamek je zato priči neutemeljeno naložilo plačilo stroškov za prisilno privedbo, saj ta glede na podatke spisa ni bila opravljena. Sodišče prve stopnje se v napadenem sklepu sklicuje na izstavljen stroškovnik PP R. št. 222-73/2016, z dne 17. 10. 2016, v višini 66,60 EUR, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v spisu naveden stroškovnik ne nahaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001164
ZOZP člen 2, 41. OZ člen 151.
odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - izplačilo odškodnine - pravna podlaga za izplačilo odškodnine - zavarovalna pogodba - pogodba o leasingu - razbremenitev odgovornosti - predmet leasinga
Za obravnavani spor je relevantna le določba 41. člena ZOZP, ki v razmerju do določb OZ, na katere se sklicuje tožena stranka, predstavlja lex specialis in omogoča tožeči stranki, da od lastnika nezavarovanega vozila zahteva izplačani znesek že na podlagi (golega) dejstva, da je bilo vozilo nezavarovano, pri čemer odgovornost lastnika za nastalo situacijo ni relevantna.
sklepčnost tožbe - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Tožeča stranka je v tožbi navedla vso dejstveno in pravno podlago vtoževnim računom in na podlagi nje tudi uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek, tako da se je glede nje bilo mogoče izjaviti in je tožba bila sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000717
ZPP člen 17, 17/1.
civilno pravno razmerje - upravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - obstoj pogodbenega razmerja
V konkretnem primeru je namreč upravnemu delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Zato premoženjskih zahtevkov, ki iz njega izvirajo oziroma katerih obstoj (in reševanje) je bil pogodbeno urejen (predviden), ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenec psihiatrične stroke - slabotna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da je oškodovanka oseba z že primarno nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, ki so v območju zmerne duševne manj razvitosti, sama po sebi še ne pomeni, da gre za osebo, ki se ne zaveda pomena in posledic spolnega življenja in zato ne more imeti v oblasti svojega razuma in volje v tem smislu, da bi lahko avtonomno in svobodno odločala o svojem spolnem življenju. Navedena okoliščina zato ne zadošča za zaključek, da je oškodovanka slabotna oseba v smislu 172. člena KZ-1.