predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - opravičljiv razlog - konkretizacija predloga - napoved pritožbe
Ob upoštevanju določil členov 362 in 368 ZKP rok za pritožbo ob razglasitvi sodbe še ni začel teči, teči je začel šele z vročitvijo sodbe obdolžencu, ta pa v zakonitem petnajstdnevnem roku pritožbe ni vložil kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Dveh vsebinsko različnih pravnih sredstev, napovedi pritožbe in same pritožbe, ni mogoče uveljavljati v isti vlogi. Zato obdolženi, ki tudi v pritožbi ne navaja nobenih takšnih razlogov, ki bi predstavljali opravičljiv razlog na njegovi strani, zaradi katerega pritožbe v zakonsko določenem roku ni vložil, ne more biti uspešen. Ostale pritožbene navedbe, ki grajajo samo odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo s prvostopno sodbo in skušajo prikazati, da je ta odločitev nezakonita, glede na navedeno, ne morejo biti predmet obravnave pritožbe zoper napadeni sklep. Zato se pritožbeno sodišče z vsebino obdolženčeve pritožbe, ki v preostalem meri v grajo dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ni moglo ukvarjati.
delna sodba - primarni tožbeni zahtevek - delitev solastnega premoženja - dejanska etažna lastnina - tožba na ugotovitev lastninske pravice
Med solastniki ni bilo dogovora o uporabi solastninskih prostorov v naravi, uporaba posameznih prostorov pa se je skozi čas spreminjala, zato dejanska etažna lastnina ni mogla nastati.
V sporni stanovanjski hiši dejanska etažna lastnina ni bila učinkovito oblikovana.
neplačana sodna taksa - pritožba zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o sodnih taksah - taksa kot procesna predpostavka - taksa za pritožbo - taksna obveznost
Ker tožnik sodne takse za pritožbo niti delno ni plačal, pritožbene navedbe o delnem plačilu takse za presojo pravilnosti odločitve, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog, ki je bil tožniku izdan v zvezi z neplačano sodno takso za pritožbo, niso relevantne.
stroški stečajnega upravitelja - predračun stroškov stečajnega postopka - predlog za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov - aktivna legitimacija
Če upravitelj sodišču ne predlaga, da bi bili določeni stroški izplačani kot strošek postopka oziroma da bi bili vključeni v predračun stroškov, upnik tega v stečajnem postopku ne more doseči, temveč lahko terjatev iz naslova stroškov, za katero meni, da je do njih upravičen, uveljavlja v ustreznem pravdnem postopku.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - nadomestna obveznost - denarna kazen - prekomeren poseg v lastninsko pravico - pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem
Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, naložitev denarne kazni in njena izterjava po uradni dolžnosti ni dopustna. V obravnavani zadevi bi smela teči izvršba le v skladu z določili 225. člena ZIZ tako, da bi sodišče pooblastilo upnika, da na dolžnikove stroške zaupa delo nekomu drugemu, ali ga opravi sam. Če je izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku mogoče zagotoviti na drug način, je naložitev in izterjava denarne kazni prekomeren, in zato nedopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
ZPP člen 205, 205/1, 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1.
prekinitev pravdnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - učinek pravnomočnosti - pravni interes za pritožbo
Tožena stranka za pritožbo nima (več) pravnega interesa, saj ji ne more izboljšati pravne varnosti oziroma njenega pravnega položaja. Če namreč upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - pravica do nujnega deleža
Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000689
OZ člen 179, 943, 943/1, 965, 965/1.
rok za plačilo odškodnine - zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - zakonske zamudne obresti - trenutek nastopa zamude - obseg in višina škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Odškodnino iz zavarovanja odgovornosti delodajalca lahko oškodovanec uveljavlja neposredno od zavarovalnice. Z zakonom predvidena direktna tožba na obveznosti zavarovalnice iz pogodbenega razmerja ne vpliva.
Za primere, ko ni drugače dogovorjeno, je za izpolnitev obveznosti zavarovalnice predpisan štirinajstdnevni rok.
Vrednost spornega predmeta se določi zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti sodišča, pravice do revizije, odmere sodnih taks in pravdnih stroškov. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kot je to v obravnavanem primeru, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga tožeča stranka navede v tožbi (44. člen ZPP).
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavijo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ker pa ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika (tožeče stranke) hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene v korist obdarjenca, posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.
Za obstoj objektivnega elementa oziroma pogoja morata biti izpolnjeni dve zahtevi kumulativno: 1) posledica izpodbijanega dejanja mora biti zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in 2) zaradi tega zmanjšanja lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo opravljeno.
V zvezi z drugo zahtevo za obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno upoštevati plačilo, ki ga bodo upniki prejeli v stečaju iz razdelitvene mase.
O zaznambi spora oziroma izbrisne tožbe zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve. V konkretnem primeru, ko ni niti zatrjevano, niti ne izhaja iz spisovnega gradiva, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, ni mogoče trditi, da v pravdi postavljena izbrisna tožba odvzema tožnici pravni interes za predlaganje izdaje začasne odredbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - regres za letni dopust
Na podlagi 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust v višini najmanj minimalne plače, kar mora biti izplačano najkasneje do 1. 7. tekočega koledarskega leta. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo obračun regresa v višini minimalnih plač za leto 2014 in 2015, glede leta 2015 pa sorazmerni del. Od teh zneskov je tožena stranka dolžna plačati davek, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 2. 7. v koledarskem letu dalje do plačila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000340
ZKP člen 129a, 129a/6.
stranska denarna kazen - izvršitev denarne kazni
Ker je, da je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru X K 5982/2012 z dne 13. 2. 2015, s katero je bila obsojeni izrečena enotna stranska denarna kazen v višini 15.000,00 EUR, postala pravnomočna dne 6. 3. 2015, je rok za zastaranje izvršitve izrečene stranske denarne kazni začel teči dne 6. 3. 2015. KZ-1, ki je veljal v času, ko je bila obsojenki izrečena stranska denarna kazen, in sicer člen 93/I KZ-1 določa, da izvršitev stranske denarne kazni zastara, ko potečejo štiri leta od pravnomočnosti sodbe, ki pa v obravnavani zadevi še niso potekla. Zato so pomisleki pritožnice glede zastaranja izvršitve denarne kazni zmotni, saj rok začne teči po pravnomočnosti izrečene enotne stranske denarne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000717
ZPP člen 17, 17/1.
civilno pravno razmerje - upravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - obstoj pogodbenega razmerja
V konkretnem primeru je namreč upravnemu delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Zato premoženjskih zahtevkov, ki iz njega izvirajo oziroma katerih obstoj (in reševanje) je bil pogodbeno urejen (predviden), ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
tožba na nedopustnost izvršbe - izvršilni naslov - pravni interes - pravni interes za tožbo
S tožbo je napadal vsebino in pravilnost pravnomočne sodbe (izvršilnega naslova), kar v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni mogoče. Tožnikova pravna korist za takšno tožbo zato ni izkazana.
odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - kršitev materialne avtorske pravice - kršitev moralne avtorske pravice - namerna kršitev - pravica do reprodukcije - pravica reprodukcije in distribuiranja - solidarna odgovornost povzročiteljev škode
Ker je toženec kršil materialno avtorsko pravico tožnika, mu je toženec dolžan plačati odškodnino, ki se lahko določi tudi v obsegu nadomestila za zakonito uporabo te vrste, povečanega v primeru namerne kršitve, kot je bilo tudi v tej zadevi (168. člen ZASP).
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1.. ZSDH-1 člen 59, 59/1, 59/4, 59/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - reintegracija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kršitve iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je tožnik naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker pri obravnavi sporne prijave ni razkril okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov ter se ni izločil iz nadaljnjega dela,...) niso podane. Zato ni bil podan pogoj za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pritožbeno sodišče se, glede na to, da so bile vse očitane kršitve neutemeljene, ter da je tožnik izpovedal, da je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče, da se še sedaj srečuje s svojimi nekdanji sodelavci na kosilih, tudi s predpostavljeno, kar je tudi sama potrdila, strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi oziroma, da je mogoča reintegracija tožnika na delovno mesto.
Tožeča stranka v tožbi toženi stranki ne očita neplačila okoljske dajatve za onesnaževanje, za kar tudi ne bi bila pristojna, temveč zahtevek utemeljuje na dejstvu, da je bila plačana okoljska dajatev neupravičeno in pravno zmotno, zgolj prihodek proračuna občine X, čeprav bi morala biti, glede na lokacijo odlagališča, tudi prihodek proračuna tožeče stranke. Ko je telo odlagališča na območju več občin, mora namreč zavezanec za plačilo okoljske dajatve mesečni obračun okoljske dajatve sestaviti in predložiti carinskemu organu za vsako občino posebej. Zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja upravičenost do prejema ustreznega dela, s strani tožene stranke že v celoti plačane okoljske dajatve, pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja upravne zadeve, temveč premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama, ki sodi v pristojnost sodišča.
zavrženje prepozne vloge - vložitev vloge pri nepristojnem organu
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je vlogo oškodovanke kot tožilke kot prepozno zavrglo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da skladno z drugim odstavkom 87. člena ZKP izjava, ki je vezana na rok, velja za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen prejeti, izroči še pred potekom roka. B. F. je kljub pravilnemu pravnemu pouku svojo vlogo z dne 25. 1. 2017 poslala Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, ki je vlogo sicer posredovalo pristojnemu sodišču, ki pa jo je prejelo po poteku osemdnevnega roka. Sklep o zavrženju ovadbe z dne 17. 1. 2017 je bil dne 23. 1. 2017 vročen B. F., na Okrajno sodišče v Mariboru, ki je pristojno za odločanje o vloženem predlogu, pa je vloga prispela šele 2. 2. 2017. Vloga je torej pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa tudi, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo nato pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot je to primer v obravnavani zadevi.
upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - zapuščina - predmet dedovanja - ločitev zapuščine
Stališče sodišča prve stopnje, da upniki niso stranke zapuščinskega postopka, je materialnopravno pravilno in skladno z utrjeno sodno prakso. Upniki namreč ne uveljavljajo pravice iz zapuščine, temveč zgolj terjatev, za katero do višine podedovanega premoženja odgovarjajo dediči. Stranke postopka so zgolj tisti upniki, ki predlagajo ločitev zapuščine po 143. členu ZD, takšnega predloga pa pritožnici nista podali.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001202
OZ člen 25, 51, 51/1, 52. SPZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2-14.
sklenitev darilne pogodbe - ustna darilna pogodba - realizirana ustna darilna pogodba - dejanska posest - izpolnitev pogodbe - konvalidacija - teorija o konvalidaciji - nepremičnina kot predmet darila - izselitev iz nepremičnine - nezakonito bivanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj solastnine
Konceptualno se je veljavnost ustne daritve pogojevala z dejansko izročitvijo. Sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je temeljila na prejšnjih pravnih pravilih, je zahtevke za izpolnitev pogodb (v primeru ustne podaritve in izročitve v posest) priznavala preko uporabe teorije o realizaciji oziroma konvalidaciji.