sklepčnost tožbe - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Tožeča stranka je v tožbi navedla vso dejstveno in pravno podlago vtoževnim računom in na podlagi nje tudi uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek, tako da se je glede nje bilo mogoče izjaviti in je tožba bila sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001366
ZIZ člen 5, 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1.
predhodna odredba - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/2013 z dne 10. 7. 2014 je bila razveljavljena 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ. Iz obrazložitve te odločbe jasno izhaja, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ni tista odločba domačega sodišča, na podlagi katere se po prvem odstavku 257. člena ZIZ lahko izda predhodna odredba. To pa pomeni, da se od tedaj dalje tudi ne bo mogel več hkrati s pravdnim postopkom voditi postopek odločanja o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katero je vložen ugovor iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. S tem pa se je izvotlila tudi določba drugega odstavka z novelo ZIZ-I spremenjenega 256. člena o pristojnosti sodišča.
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je bil namen zakonodajalca glede na določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ v tem, da naj v vseh primerih odloča o predhodni odredbi isto sodišče, ki je izdalo sodbo, na podlagi katere je predlagana predhodna odredba. Če bi zakonodajalec to želel doseči, bi moral v poglavju o predhodnih odredbah vprašanje stvarne pristojnosti sodišča izrecno urediti drugače od splošnega pravila iz 5. člena ZIZ. Kaj takega pa iz štiriindvajsetega poglavja ZIZ o predhodnih odredbah ne izhaja.
ZASP člen 22, 30, 81, 146, 147, 147/1, 151, 151/2, 156, 157, 159. OZ člen 190, 198, 288.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa SAZAS - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija - pravica radiodifuznega oddajanja - avtonomno materialno pravo
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, predvidenim s tedaj veljavnim zakonom, zato ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del. Naravo takšnega sporazuma ima tako tarifa Pravilnika 1998, ki pa je bila s strani Ustavnega sodišča delno razveljavljena, v delu, ki se nanaša na komercialne radijske postaje pa se ne more uporabiti. V konkretnem primeru je namreč mogoče izračunati prihodke toženca. Za določitev višine avtorskega honorarja je zato potrebno izhajati iz določb ZASP.
neplačana sodna taksa - pritožba zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o sodnih taksah - taksa kot procesna predpostavka - taksa za pritožbo - taksna obveznost
Ker tožnik sodne takse za pritožbo niti delno ni plačal, pritožbene navedbe o delnem plačilu takse za presojo pravilnosti odločitve, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog, ki je bil tožniku izdan v zvezi z neplačano sodno takso za pritožbo, niso relevantne.
izvedenina - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - nagrada za izvedensko delo
Med materialne stroške v zvezi z delom izvedenca spadajo po prvem odstavku 45. člena Pravilnika tudi analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja, pri čemer Pravilnik dopušča, da se sodnemu izvedencu priznavajo ti stroški kot materialni stroški, tudi če te storitve oz. opravila opravi sam. Analize oz. ocene tržne vrednosti petih nepremičnin, ki jih je opravil izvedenec, zato niso zajete v sami nagradi za izvedensko delo po 4. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, saj se ta nagrada nanaša samo na plačilo za neposredno izdelavo izvedenskega mnenja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedensko mnenje - duševna motnja
Uporaba nedovršnega glagola "ogroža" v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr kaže na to, da je treba obnašanje zadržane osebe presojati celovito v določenem (daljšem) časovnem obdobju pred dogodkom neposredno pred zadržanjem.
odločanje o sporu o pristojnosti - fizična oseba - vrednost predmeta postopka - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka je fizična oseba, ki nima statusa samostojne podjetnice, zato za spor zoper njo ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Ker v konkretnem primeru tudi po nobenem drugem kriteriju ne veljajo pravila postopka v gospodarskem sporu iz 482. do 484. člena ZPP, se izkaže, da okrožno sodišče v tej zadevi ni pristojno za sojenje.
plača - vojska - misija - pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini - višina plače - dodatek za vodenje in poveljevanje
Pri opravljanju vojaške službe v tujini gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog, kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domovini, tak poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske pa utemeljuje tudi drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001164
ZOZP člen 2, 41. OZ člen 151.
odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - izplačilo odškodnine - pravna podlaga za izplačilo odškodnine - zavarovalna pogodba - pogodba o leasingu - razbremenitev odgovornosti - predmet leasinga
Za obravnavani spor je relevantna le določba 41. člena ZOZP, ki v razmerju do določb OZ, na katere se sklicuje tožena stranka, predstavlja lex specialis in omogoča tožeči stranki, da od lastnika nezavarovanega vozila zahteva izplačani znesek že na podlagi (golega) dejstva, da je bilo vozilo nezavarovano, pri čemer odgovornost lastnika za nastalo situacijo ni relevantna.
V preteklosti dejansko in pravno - s pogodbo - izvedeno delitev solastne hiše z zemljiščem, ki v javnih evidencah ni zabeležena, je sodišče zaključilo z evidentiranjem delitve v javnih knjigah.
ZFPPIPP člen 363, 365, 365/1, 366, 366/1, 371, 371/10.
razdelitev stečajne mase - prijava izločitvene pravice - načrt razdelitve posebne stečajne mase - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
Ker je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov, upničinih trditev, da ima pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je bilo predmet njene izločitvene pravice, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Z njimi bi se pritožbeno sodišče lahko ukvarjalo le, v kolikor bi jih upnica uveljavljala v ugovoru proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Pritožnica pa tudi ne trdi, da se končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ne bi ujemal z načrtom razdelitve.
tožba na nedopustnost izvršbe - izvršilni naslov - pravni interes - pravni interes za tožbo
S tožbo je napadal vsebino in pravilnost pravnomočne sodbe (izvršilnega naslova), kar v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni mogoče. Tožnikova pravna korist za takšno tožbo zato ni izkazana.
ZOdvT je v 41. členu jasno določal, da če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, se nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi. Do tedaj veljavna Odvetniška tarifa pa je bila v veljavi od 12. 7. 2003 do 1. 1. 2009 in je nagrado in izdatke za odvetnike urejala na isti način po točkah, kot danes veljavna Odvetniška tarifa (veljavna od 10. 1. 2015). Ker se vsi računi nanašajo na pravdno zadevo I P 368/2008, začeto v letu 2008, je torej očitek o napačni uporabi materialnega prava neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - regres za letni dopust
Na podlagi 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust v višini najmanj minimalne plače, kar mora biti izplačano najkasneje do 1. 7. tekočega koledarskega leta. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo obračun regresa v višini minimalnih plač za leto 2014 in 2015, glede leta 2015 pa sorazmerni del. Od teh zneskov je tožena stranka dolžna plačati davek, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 2. 7. v koledarskem letu dalje do plačila.
osebni stečaj - vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusno obdobje
Če stečajni dolžnik po poteku preizkusne dobe predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja, temu predlogu ni mogoče ugoditi.
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.
Toženec je z vplačilom zneska 210.700,00 EUR na račun vložka povečanega osnovnega kapitala družbe (na podlagi sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe) pridobil (prevzel) povečan osnovni kapital družbe. Za vračilo vplačanega zneska (prehod premoženja družbe na toženca) toženec ni izkazal dopustne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000717
ZPP člen 17, 17/1.
civilno pravno razmerje - upravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - obstoj pogodbenega razmerja
V konkretnem primeru je namreč upravnemu delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Zato premoženjskih zahtevkov, ki iz njega izvirajo oziroma katerih obstoj (in reševanje) je bil pogodbeno urejen (predviden), ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - kršitev materialne avtorske pravice - kršitev moralne avtorske pravice - namerna kršitev - pravica do reprodukcije - pravica reprodukcije in distribuiranja - solidarna odgovornost povzročiteljev škode
Ker je toženec kršil materialno avtorsko pravico tožnika, mu je toženec dolžan plačati odškodnino, ki se lahko določi tudi v obsegu nadomestila za zakonito uporabo te vrste, povečanega v primeru namerne kršitve, kot je bilo tudi v tej zadevi (168. člen ZASP).
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1.. ZSDH-1 člen 59, 59/1, 59/4, 59/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - reintegracija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kršitve iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je tožnik naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker pri obravnavi sporne prijave ni razkril okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov ter se ni izločil iz nadaljnjega dela,...) niso podane. Zato ni bil podan pogoj za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pritožbeno sodišče se, glede na to, da so bile vse očitane kršitve neutemeljene, ter da je tožnik izpovedal, da je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče, da se še sedaj srečuje s svojimi nekdanji sodelavci na kosilih, tudi s predpostavljeno, kar je tudi sama potrdila, strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi oziroma, da je mogoča reintegracija tožnika na delovno mesto.