Tožena stranka neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega zahtevka po nasprotni tožbi na povračilo tistega, kar je plačala tožnici v času po izteku pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 8. 2008. Tožnica je na podlagi te pogodbe na toženo stranko naslovila zahtevke (ki so kasneje postali predmet obravnavane tožbe), tožena stranka pa ji je v zvezi s tem ponudila sklenitev poravnave, do katere pa ni prišlo. Tožena stranka je tožnici ponudila, da se jo, kljub prenehanju mandata, obdrži v delovnem razmerju do 31. 1. 2013 in se ji za ta čas izplačuje del plače (v višini 80 % predhodne plače), tožena stranka pa je prosta vseh obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Četudi poravnava med strankama ni bila sklenjena, je tožena stranka tožnici v času od 24. 10. 2012 do 31. 1. 2013 priznala delovno razmerje in tožnici izplačevala plačo, kar terja v povračilo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. To, da je imela tožena stranka pričakovanje, da bo s tožnico sklenjena poravnava, na podlagi katere bi tožnica odstopila od zahtev, ki so kasneje postale predmet tožbe v obravnavni zadevi, ni relevantna podlaga za ugoditev zahtevku na povračilo prejemkov iz delovnega razmerja. Izplačila v obdobju od 24. 10. 2012 do 31. 1. 2013 so bila namreč izvedena na podlagi obstoječega delovnega razmerja.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - preživninska terjatev - prepoved pobotanja - privilegirana terjatev - narava terjatve - prenos terjatve - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prepovedi pobota preživninske terjatve ne gre tolmačiti absolutno. Upoštevati je treba namreč namen navedene zakonske prepovedi, ta pa je v varstvu upnika preživninske terjatve kot privilegirane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00003742
ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 16, 77, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - napake volje - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Pisni sporazum na podlagi 77. člena ZDR-1 predstavlja enega od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Hkrati ima tak sporazum vse značilnosti pogodbe. Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnica izvedela za kršitev pravice že z dnem podpisa sporazuma. V obravnavani zadevi je namreč tožnica po naravi stvari izvedela za kršitev pravice tistega dne, ko je izvedela, da je noseča, to pa je po njenih navedbah 27. 3. 2016. Zato je utemeljeno zavzemanje pritožbe za to, da je rok pričel teči 27. 3. 2016, glede na določbo 16. člena ZDR-1, ter je tožba, vložena dne 25. 4. 2016, pravočasna.
V času odločanja sodišča prve stopnje je še vedno veljala vsebina prvostopenjske odločbe upravne enote, na katero se je glede predhodnega vprašanja v rednem postopku oprlo sodišče prve stopnje. Dokler ni prenehanja odločitve o prejudiciranem vprašanju, ni pogojev za obnovo postopka iz razlogov po 9. točki 394. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je na osnovi količine obdolžencu zasežene prepovedane droge v vseh treh primerih, ki so opisani v izreku sodbe, na podlagi njenega načina pakiranja, pa tudi na osnovi tega, da je obdolženec brez zaposlitve, brez premoženja, in da je prejemnik socialne denarne pomoči, ki po višini ni zadoščala niti za kritje stroškov najemnine in njegovega preživljanja, utemeljeno zaključilo, da je obdolženi v prvih dveh primerih prenašal, v zadnjem primeru pa hranil prepovedano drogo z namenom nadaljnje prodaje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - regres za letni dopust
Na podlagi 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust v višini najmanj minimalne plače, kar mora biti izplačano najkasneje do 1. 7. tekočega koledarskega leta. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo obračun regresa v višini minimalnih plač za leto 2014 in 2015, glede leta 2015 pa sorazmerni del. Od teh zneskov je tožena stranka dolžna plačati davek, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 2. 7. v koledarskem letu dalje do plačila.
osebni stečaj - vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusno obdobje
Če stečajni dolžnik po poteku preizkusne dobe predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja, temu predlogu ni mogoče ugoditi.
ZPP člen 205, 205/1, 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1.
prekinitev pravdnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - učinek pravnomočnosti - pravni interes za pritožbo
Tožena stranka za pritožbo nima (več) pravnega interesa, saj ji ne more izboljšati pravne varnosti oziroma njenega pravnega položaja. Če namreč upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti.
Tako je predvidljivost škode dodatna predpostavka za odgovornost dolžnika, dokazovanje obstoja te predpostavke pa je na upniku.
Šele, če bo upnik zatrjeval, da je bila škoda za dolžnika predvidljiva, bo zatrjeval obstoj vseh za poslovno odškodninsko odgovornost dolžnika potrebnih predpostavk, trditveno in dokazno breme glede nepredvidljivosti škode pa bo prešlo na dolžnika. Predvidljivost škode mora izhajati iz okoliščin na strani pogodbi zveste stranke, kršitelj pa mora škodo prognozirati glede na njena pričakovanja in interese. Priznava se škoda, ki jo je bilo mogoče pričakovati glede na dejstva, ki so bila dolžniku ob kršitvi znana ali bi mu lahko bila znana. Merilo predvidljivosti je abstraktno: vprašati se je potrebno, ali bi katerakoli posebno skrbna oseba (abstrakten skrben gospodar oziroma gospodarstvenik in ne konkretni kršitelj pogodbe) predvidela škodo, ki lahko nastane, če bo pogodba kršena. Okoliščine oziroma riziki, ki bi lahko bili kršitelju znani tudi brez izrecnega upnikovega opozorila, so tipični riziki oziroma okoliščine. Za te se domneva, da so bili dolžniku znani. Na atipične, posebne okoliščine oziroma rizike, ki povečujejo možnost nastanka škode (ali njenega večjega obsega), pa mora upnik dolžnika posebej opozoriti, sicer iz njih izvirajoča škoda za dolžnika ni predvidljiva in zanjo ne more odgovarjati. Dokazno breme, da je dolžnika o atipičnih rizikih obvestil, je na upniku. Negativnih dejstev namreč ni mogoče dokazovati. Dolžniku zato ni mogoče naložiti bremena dokazovanja, da ga upnik na atipične rizike ni opozoril. V primeru tipičnih rizikov, pa upniku ne bo potrebno dokazovati, da je nanje sopogodbenika opozoril. Upnik bo moral zatrjevati zgolj, da je škoda posledica uresničitve tipičnih rizikov, za katere se domneva, da so bili dolžniku znani.
sklepčnost tožbe - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Tožeča stranka je v tožbi navedla vso dejstveno in pravno podlago vtoževnim računom in na podlagi nje tudi uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek, tako da se je glede nje bilo mogoče izjaviti in je tožba bila sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001366
ZIZ člen 5, 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1.
predhodna odredba - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/2013 z dne 10. 7. 2014 je bila razveljavljena 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ. Iz obrazložitve te odločbe jasno izhaja, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ni tista odločba domačega sodišča, na podlagi katere se po prvem odstavku 257. člena ZIZ lahko izda predhodna odredba. To pa pomeni, da se od tedaj dalje tudi ne bo mogel več hkrati s pravdnim postopkom voditi postopek odločanja o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katero je vložen ugovor iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. S tem pa se je izvotlila tudi določba drugega odstavka z novelo ZIZ-I spremenjenega 256. člena o pristojnosti sodišča.
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je bil namen zakonodajalca glede na določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ v tem, da naj v vseh primerih odloča o predhodni odredbi isto sodišče, ki je izdalo sodbo, na podlagi katere je predlagana predhodna odredba. Če bi zakonodajalec to želel doseči, bi moral v poglavju o predhodnih odredbah vprašanje stvarne pristojnosti sodišča izrecno urediti drugače od splošnega pravila iz 5. člena ZIZ. Kaj takega pa iz štiriindvajsetega poglavja ZIZ o predhodnih odredbah ne izhaja.
ZASP člen 22, 30, 81, 146, 147, 147/1, 151, 151/2, 156, 157, 159. OZ člen 190, 198, 288.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa SAZAS - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija - pravica radiodifuznega oddajanja - avtonomno materialno pravo
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, predvidenim s tedaj veljavnim zakonom, zato ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del. Naravo takšnega sporazuma ima tako tarifa Pravilnika 1998, ki pa je bila s strani Ustavnega sodišča delno razveljavljena, v delu, ki se nanaša na komercialne radijske postaje pa se ne more uporabiti. V konkretnem primeru je namreč mogoče izračunati prihodke toženca. Za določitev višine avtorskega honorarja je zato potrebno izhajati iz določb ZASP.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - pravica do nujnega deleža
Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL00002236
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 217, 301. OZ člen 62, 62/2, 240, 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
zapadlost - ugovor pobota - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice - pravočasnost zahteve - dokončanje del - izročitev in prevzem izvedenih del - denarna odškodnina - neizvedba dokaza - informativni dokaz z izvedencem - vpliv začetka stečajnega postopka na pritožbeni postopek - uzance
Če sodišče po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Do prekinitve postopka je prišlo potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, izdati je treba samo še odločbo. Ker so posledice prekinitve nastale po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne sme vezati na uporabo določb 301. člena ZFPPIPP, saj gre za objektivno novo dejstvo.
Ker je tožeča stranka uspela dokazati, da ni odgovorna za nastanek škode zaradi (njene) zamude, tožena stranka pa tudi v pritožbi tega ne uspe izpodbiti, so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani razlogi iz 240. člena OZ, ki določajo, da je dolžnik prost svoje odgovornosti, zato je pravilna odločitev prve stopnje, da je ugovor pobota za povrnitev navadne škode neutemeljen. V povezavi z zgornjo ugotovitvijo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka poleg tega, da pogodbene kazni ni uveljavljala pravočasno, je ni upravičena zahtevati niti na podlagi 250. člen OZ, saj je do zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik (tožeča stranka) ni odgovorna.
Pavšalen dokazni predlog, da naj izvedenec na podlagi podatkov odgovori na vprašanje razlogov za zamudo in čas njenega nastanka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni nedovoljeno informativno dokazovanje. Ob že izvedenih dokazih glede ugotovljenega nepravočasnega uveljavljanja pogodbene kazni in zamude tožeče stranke, za katero ni odgovorna, dokaz z izvedencem gradbene stroke tudi ni bil potreben.
odločanje o stroških postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
O stroških in izdatkih za privedbo ali spremljanje oseb govori 3. točka drugega odstavka 92. člena ZKP, sodišče pa je obsojenca v že pravnomočni sodbi (ne da bi pri tem navedlo kakršnokoli izjemo) oprostilo plačila (vseh) stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Sodišče ob tem, da je obsojenca v pravnomočni sodbi oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, ne da bi napisalo, da je kakršenkoli del teh stroškov vendarle dolžan plačati, ni imelo nobene podlage za izdajo sklepa o naložitvi stroškov..
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavijo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ker pa ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika (tožeče stranke) hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene v korist obdarjenca, posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.
Za obstoj objektivnega elementa oziroma pogoja morata biti izpolnjeni dve zahtevi kumulativno: 1) posledica izpodbijanega dejanja mora biti zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in 2) zaradi tega zmanjšanja lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo opravljeno.
V zvezi z drugo zahtevo za obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno upoštevati plačilo, ki ga bodo upniki prejeli v stečaju iz razdelitvene mase.
O zaznambi spora oziroma izbrisne tožbe zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve. V konkretnem primeru, ko ni niti zatrjevano, niti ne izhaja iz spisovnega gradiva, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, ni mogoče trditi, da v pravdi postavljena izbrisna tožba odvzema tožnici pravni interes za predlaganje izdaje začasne odredbe.
Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z ZZK-1C, izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za pritožbo - opravičljiv razlog - konkretizacija predloga - napoved pritožbe
Ob upoštevanju določil členov 362 in 368 ZKP rok za pritožbo ob razglasitvi sodbe še ni začel teči, teči je začel šele z vročitvijo sodbe obdolžencu, ta pa v zakonitem petnajstdnevnem roku pritožbe ni vložil kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Dveh vsebinsko različnih pravnih sredstev, napovedi pritožbe in same pritožbe, ni mogoče uveljavljati v isti vlogi. Zato obdolženi, ki tudi v pritožbi ne navaja nobenih takšnih razlogov, ki bi predstavljali opravičljiv razlog na njegovi strani, zaradi katerega pritožbe v zakonsko določenem roku ni vložil, ne more biti uspešen. Ostale pritožbene navedbe, ki grajajo samo odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je sprejelo s prvostopno sodbo in skušajo prikazati, da je ta odločitev nezakonita, glede na navedeno, ne morejo biti predmet obravnave pritožbe zoper napadeni sklep. Zato se pritožbeno sodišče z vsebino obdolženčeve pritožbe, ki v preostalem meri v grajo dejanskega stanja obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ni moglo ukvarjati.
upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - zapuščina - predmet dedovanja - ločitev zapuščine
Stališče sodišča prve stopnje, da upniki niso stranke zapuščinskega postopka, je materialnopravno pravilno in skladno z utrjeno sodno prakso. Upniki namreč ne uveljavljajo pravice iz zapuščine, temveč zgolj terjatev, za katero do višine podedovanega premoženja odgovarjajo dediči. Stranke postopka so zgolj tisti upniki, ki predlagajo ločitev zapuščine po 143. členu ZD, takšnega predloga pa pritožnici nista podali.