V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, tj. za odškodnino za premoženjsko škodo. Višina odškodnine je določena v višini nadomestila, zato ne gre za klasično odškodnino za premoženjsko škodo.
Ker je odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka prejemek v zvezi z delovnim razmerjem, zanjo veljajo splošni davčni predpisi oziroma predpisi, ki določajo obveznost obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi določbe tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2 razsodilo, da mora tožena stranka plačati akontacijo dohodnine ter prispevke v skladu s 144. členom ZPIZ-2.
stroški stečajnega upravitelja - predračun stroškov stečajnega postopka - predlog za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov - aktivna legitimacija
Če upravitelj sodišču ne predlaga, da bi bili določeni stroški izplačani kot strošek postopka oziroma da bi bili vključeni v predračun stroškov, upnik tega v stečajnem postopku ne more doseči, temveč lahko terjatev iz naslova stroškov, za katero meni, da je do njih upravičen, uveljavlja v ustreznem pravdnem postopku.
pravična denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nepremoženjska škoda
V pripombah na izvedensko mnenje je tožena stranka očitala (kar ponavlja v pritožbi), da gre za tako minimalen obseg škode, da ne gre za pravno priznano škodo. S tem stališčem se pritožbeno sodišče ne more strinjati, ker je tožnikovo zmanjšanje ugotovljeno tako subjektivno (z njegovo izpovedjo) kot objektivno (prek izvedenca medicinske stroke), in sicer so podane trajne omejitve.
izbris zadruge iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - verjeten izkaz terjatve - občinska cesta - lastninskopravni status nepremičnine - zakonsko pooblastilo - pridobitev lastninske pravice - pogodba - razlastitveni akt
Pritožba utemeljeno opozarja, da določilo 39. člena Zakona o cestah, ki določa, da so občinske ceste v lasti občine, nima neposrednih učinkov na lastninsko pravni status zemljišč, po katerih poteka občinska cesta. Z uveljavitvijo predmetnega zakonskega določila dotedanji (zasebni) lastniki zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, niso bili ex lege razlaščeni, „novi“ lastnik (občina) pa se zgolj na podlagi zakona tudi ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik. Citirano zakonsko določilo je zato potrebno razumeti tako, da občinam podeljuje zakonsko pooblastilo za izpeljavo vseh postopkov, ki jim bodo omogočili pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, po katerih potekajo občinske ceste. Kot je Ustavno sodišče RS opozorilo že v številnih odločbah, na katere se sklicuje pritožba, predstavlja pridobitni način bodisi pogodba, ki jo mora občina skleniti z lastnikom nepremičnine bodisi akt razlastitve, izdan v postopku razlastitve. Zato ne drži zaključek prvostopnega sodišča, da predlagateljica ni izkazala svoje terjatve do izbrisane pravne osebe. Na podlagi 39. člena Zakona o cestah ima občina do vsakega zasebnega lastnika zemljišča, na katerem poteka občinska cesta, terjatev na prenos in izročitev tega zemljišča v njeno last in posest.
Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z ZZK-1C, izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.
odločanje o sporu o pristojnosti - fizična oseba - vrednost predmeta postopka - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka je fizična oseba, ki nima statusa samostojne podjetnice, zato za spor zoper njo ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Ker v konkretnem primeru tudi po nobenem drugem kriteriju ne veljajo pravila postopka v gospodarskem sporu iz 482. do 484. člena ZPP, se izkaže, da okrožno sodišče v tej zadevi ni pristojno za sojenje.
plača - vojska - misija - pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini - višina plače - dodatek za vodenje in poveljevanje
Pri opravljanju vojaške službe v tujini gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog, kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domovini, tak poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske pa utemeljuje tudi drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedensko mnenje - duševna motnja
Uporaba nedovršnega glagola "ogroža" v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr kaže na to, da je treba obnašanje zadržane osebe presojati celovito v določenem (daljšem) časovnem obdobju pred dogodkom neposredno pred zadržanjem.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenec psihiatrične stroke - slabotna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da je oškodovanka oseba z že primarno nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, ki so v območju zmerne duševne manj razvitosti, sama po sebi še ne pomeni, da gre za osebo, ki se ne zaveda pomena in posledic spolnega življenja in zato ne more imeti v oblasti svojega razuma in volje v tem smislu, da bi lahko avtonomno in svobodno odločala o svojem spolnem življenju. Navedena okoliščina zato ne zadošča za zaključek, da je oškodovanka slabotna oseba v smislu 172. člena KZ-1.
ZFPPIPP člen 363, 365, 365/1, 366, 366/1, 371, 371/10.
razdelitev stečajne mase - prijava izločitvene pravice - načrt razdelitve posebne stečajne mase - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
Ker je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov, upničinih trditev, da ima pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je bilo predmet njene izločitvene pravice, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Z njimi bi se pritožbeno sodišče lahko ukvarjalo le, v kolikor bi jih upnica uveljavljala v ugovoru proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Pritožnica pa tudi ne trdi, da se končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ne bi ujemal z načrtom razdelitve.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - nadomestna obveznost - denarna kazen - prekomeren poseg v lastninsko pravico - pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem
Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, naložitev denarne kazni in njena izterjava po uradni dolžnosti ni dopustna. V obravnavani zadevi bi smela teči izvršba le v skladu z določili 225. člena ZIZ tako, da bi sodišče pooblastilo upnika, da na dolžnikove stroške zaupa delo nekomu drugemu, ali ga opravi sam. Če je izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku mogoče zagotoviti na drug način, je naložitev in izterjava denarne kazni prekomeren, in zato nedopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
Pri ugotavljanju uspeha strank v tem individualnem delovnem sporu je treba upoštevati znesek ugotovljene tožnikove terjatve (kot tožnikov uspeh) in znesek, v zvezi s katerim je bil postopek ustavljen zaradi delnega umika tožbe (kot uspeh tožene stranke). Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožnik ta del tožbe umaknil zato, ker naj bi tožena stranka svojo obveznost do tožnika izpolnila po vložitvi tožbe. Tožnikov uspeh v tem individualnem delovnem sporu je torej znašal 72,6 %.
V preteklosti dejansko in pravno - s pogodbo - izvedeno delitev solastne hiše z zemljiščem, ki v javnih evidencah ni zabeležena, je sodišče zaključilo z evidentiranjem delitve v javnih knjigah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00002457
ZD člen 221. ZDen člen 74. ZPP člen 137, 137/1.
dodatni sklep o dedovanju - denacionalizirano premoženje - opredelitev predmetov dedovanja - vročanje sodnih pisanj - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca
Pritožnik navaja, da je obravnavane nepremičnine pridobil izključno on in sicer na podlagi sodbe IV P 2365/2002 Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo I Cp 5455/2007 z dne 12. 3. 2008, kar pa ne drži. V omenjenih sodbah naložena vrnitev nepremičnin se je lahko nanašala le na vrnitev tistih nepremičnin, ki so bile navedene v sklepu o dedovanju D 98/79 z dne 1. 6. 1989, ne pa tudi tistih nepremičnin, ki v tem sklepu niso bile navedene, saj še niso bile predmet denacionalizacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001202
OZ člen 25, 51, 51/1, 52. SPZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2-14.
sklenitev darilne pogodbe - ustna darilna pogodba - realizirana ustna darilna pogodba - dejanska posest - izpolnitev pogodbe - konvalidacija - teorija o konvalidaciji - nepremičnina kot predmet darila - izselitev iz nepremičnine - nezakonito bivanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj solastnine
Konceptualno se je veljavnost ustne daritve pogojevala z dejansko izročitvijo. Sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je temeljila na prejšnjih pravnih pravilih, je zahtevke za izpolnitev pogodb (v primeru ustne podaritve in izročitve v posest) priznavala preko uporabe teorije o realizaciji oziroma konvalidaciji.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - odmera nagrade izvedencu - prekoračitev roka - zamudne obresti
Ker gre pri dopolnilnem mnenju za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče pred tem še ni terjalo, se pri odmeri nagrade zanj njegova zahtevnost presoja posebej.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - protispisnost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odločilno dejstvo - nerazumljiv izrek - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice obdolženca do obrambe - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
V izreku prvostopenjske sodbe je navedeno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno 29. 1. 2011 v večernih urah, vendar napačna navedba, da je šlo za večerne ure tega dne, ne predstavlja odločilne okoliščine, zaradi katere bi bil izrek sodbe nerazumljiv in bi bili razlogi sodbe in njen izrek v nasprotju z vsebino listin, kot trdi pritožba.
V času odločanja sodišča prve stopnje je še vedno veljala vsebina prvostopenjske odločbe upravne enote, na katero se je glede predhodnega vprašanja v rednem postopku oprlo sodišče prve stopnje. Dokler ni prenehanja odločitve o prejudiciranem vprašanju, ni pogojev za obnovo postopka iz razlogov po 9. točki 394. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je na osnovi količine obdolžencu zasežene prepovedane droge v vseh treh primerih, ki so opisani v izreku sodbe, na podlagi njenega načina pakiranja, pa tudi na osnovi tega, da je obdolženec brez zaposlitve, brez premoženja, in da je prejemnik socialne denarne pomoči, ki po višini ni zadoščala niti za kritje stroškov najemnine in njegovega preživljanja, utemeljeno zaključilo, da je obdolženi v prvih dveh primerih prenašal, v zadnjem primeru pa hranil prepovedano drogo z namenom nadaljnje prodaje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - regres za letni dopust
Na podlagi 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust v višini najmanj minimalne plače, kar mora biti izplačano najkasneje do 1. 7. tekočega koledarskega leta. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo obračun regresa v višini minimalnih plač za leto 2014 in 2015, glede leta 2015 pa sorazmerni del. Od teh zneskov je tožena stranka dolžna plačati davek, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 2. 7. v koledarskem letu dalje do plačila.