delna sodba - primarni tožbeni zahtevek - delitev solastnega premoženja - dejanska etažna lastnina - tožba na ugotovitev lastninske pravice
Med solastniki ni bilo dogovora o uporabi solastninskih prostorov v naravi, uporaba posameznih prostorov pa se je skozi čas spreminjala, zato dejanska etažna lastnina ni mogla nastati.
V sporni stanovanjski hiši dejanska etažna lastnina ni bila učinkovito oblikovana.
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.
Toženec je z vplačilom zneska 210.700,00 EUR na račun vložka povečanega osnovnega kapitala družbe (na podlagi sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe) pridobil (prevzel) povečan osnovni kapital družbe. Za vračilo vplačanega zneska (prehod premoženja družbe na toženca) toženec ni izkazal dopustne podlage.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - pravica do nujnega deleža
Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000717
ZPP člen 17, 17/1.
civilno pravno razmerje - upravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - obstoj pogodbenega razmerja
V konkretnem primeru je namreč upravnemu delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Zato premoženjskih zahtevkov, ki iz njega izvirajo oziroma katerih obstoj (in reševanje) je bil pogodbeno urejen (predviden), ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
Tako je predvidljivost škode dodatna predpostavka za odgovornost dolžnika, dokazovanje obstoja te predpostavke pa je na upniku.
Šele, če bo upnik zatrjeval, da je bila škoda za dolžnika predvidljiva, bo zatrjeval obstoj vseh za poslovno odškodninsko odgovornost dolžnika potrebnih predpostavk, trditveno in dokazno breme glede nepredvidljivosti škode pa bo prešlo na dolžnika. Predvidljivost škode mora izhajati iz okoliščin na strani pogodbi zveste stranke, kršitelj pa mora škodo prognozirati glede na njena pričakovanja in interese. Priznava se škoda, ki jo je bilo mogoče pričakovati glede na dejstva, ki so bila dolžniku ob kršitvi znana ali bi mu lahko bila znana. Merilo predvidljivosti je abstraktno: vprašati se je potrebno, ali bi katerakoli posebno skrbna oseba (abstrakten skrben gospodar oziroma gospodarstvenik in ne konkretni kršitelj pogodbe) predvidela škodo, ki lahko nastane, če bo pogodba kršena. Okoliščine oziroma riziki, ki bi lahko bili kršitelju znani tudi brez izrecnega upnikovega opozorila, so tipični riziki oziroma okoliščine. Za te se domneva, da so bili dolžniku znani. Na atipične, posebne okoliščine oziroma rizike, ki povečujejo možnost nastanka škode (ali njenega večjega obsega), pa mora upnik dolžnika posebej opozoriti, sicer iz njih izvirajoča škoda za dolžnika ni predvidljiva in zanjo ne more odgovarjati. Dokazno breme, da je dolžnika o atipičnih rizikih obvestil, je na upniku. Negativnih dejstev namreč ni mogoče dokazovati. Dolžniku zato ni mogoče naložiti bremena dokazovanja, da ga upnik na atipične rizike ni opozoril. V primeru tipičnih rizikov, pa upniku ne bo potrebno dokazovati, da je nanje sopogodbenika opozoril. Upnik bo moral zatrjevati zgolj, da je škoda posledica uresničitve tipičnih rizikov, za katere se domneva, da so bili dolžniku znani.
odločanje o stroških postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
O stroških in izdatkih za privedbo ali spremljanje oseb govori 3. točka drugega odstavka 92. člena ZKP, sodišče pa je obsojenca v že pravnomočni sodbi (ne da bi pri tem navedlo kakršnokoli izjemo) oprostilo plačila (vseh) stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Sodišče ob tem, da je obsojenca v pravnomočni sodbi oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, ne da bi napisalo, da je kakršenkoli del teh stroškov vendarle dolžan plačati, ni imelo nobene podlage za izdajo sklepa o naložitvi stroškov..
odločanje o sporu o pristojnosti - fizična oseba - vrednost predmeta postopka - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka je fizična oseba, ki nima statusa samostojne podjetnice, zato za spor zoper njo ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Ker v konkretnem primeru tudi po nobenem drugem kriteriju ne veljajo pravila postopka v gospodarskem sporu iz 482. do 484. člena ZPP, se izkaže, da okrožno sodišče v tej zadevi ni pristojno za sojenje.
plača - vojska - misija - pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini - višina plače - dodatek za vodenje in poveljevanje
Pri opravljanju vojaške službe v tujini gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog, kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domovini, tak poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske pa utemeljuje tudi drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima.
osebni stečaj - vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusno obdobje
Če stečajni dolžnik po poteku preizkusne dobe predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja, temu predlogu ni mogoče ugoditi.
ZFPPIPP člen 19, 20, 299, 299/5, 300, 359. ZZK-1 člen 37, 37/2, 94, 94/3. SPZ člen 49.
uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - izguba izločitvene pravice
Pogodbeni stranki sta pred začetkom stečajnega postopka izvršili zavezovalni in razpolagalni pravni posel v zvezi z obravnavanimi nepremičninami in je imela tožeča stranka izpolnjene vse pogoje za vpis lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiški knjigi (drugi odstavek 37. člena ZZK-1 in 49. člen SPZ). Začetek stečajnega postopka nad prodajalcem C.d.d. 23. 10. 2012 tako ne bi bil ovira za vpis lastninske pravice na tožečo stranko (1. alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1), zaradi izvršenega razpolagalnega pravnega posla pred začetkom stečajnega postopka, saj je (v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem) lastninska pravica že prešla na pridobitelja, torej na tožečo stranko. Ker pa tožeča stranka izločitvene pravice v stečajnem postopku ni pravočasno priglasila, stečajni upravitelj pa je prodal premoženje, ki bi bilo predmet izločitvene pravice, je tožeča stranka skladno z določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izgubila izločitveno pravico. Pridobila pa je pravico do denarnega nadomestila v višini kupnine zmanjšane za stroške prodaje.
ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - stroški ugovora - neutemeljeno povzročeni stroški - sodna praksa kot pravni vir
Upnik mora dolžniku povrniti le stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Temeljni princip glede povrnitve stroškov je namreč v izvršilnem postopku osnovan na okoliščini, da je dolžnik tisti, ki je zaradi neizpolnitve obveznosti povzročil potrebo po izvršilnem postopku.
Odločitev, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka, je pravilna. Dolžnik je dolg res poravnal še pred prejemom sklepa o izvršbi, vendar pa že po njegovi izdaji in že po prejemu obvestila o poskusu vročitve sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je bil izvršilni postopek zoper dolžnika sprožen utemeljeno, poleg tega pa je dolžnik dolg plačal le delno. Upnik sicer res ni podal umika predloga za izvršbo, je pa s tem, ko ni vložil odgovora na ugovor in so se zatrjevana dejstva štela za resnična, izvedeno plačilo konkludentno priznal, in to v še primernem in razumnem časovnem razmiku. Sámo dejstvo, da je dolžnik ugovor vložil, še preden je upnik plačilo priznal, za zaključek, da je upnik stroške ugovora dolžniku povzročil neutemeljeno, ob opisanem ne zadošča, kljub temu, da je moral dolžnik sicer ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti zaradi varstva svojih pravic v postopku.
Tožeča stranka v tožbi toženi stranki ne očita neplačila okoljske dajatve za onesnaževanje, za kar tudi ne bi bila pristojna, temveč zahtevek utemeljuje na dejstvu, da je bila plačana okoljska dajatev neupravičeno in pravno zmotno, zgolj prihodek proračuna občine X, čeprav bi morala biti, glede na lokacijo odlagališča, tudi prihodek proračuna tožeče stranke. Ko je telo odlagališča na območju več občin, mora namreč zavezanec za plačilo okoljske dajatve mesečni obračun okoljske dajatve sestaviti in predložiti carinskemu organu za vsako občino posebej. Zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja upravičenost do prejema ustreznega dela, s strani tožene stranke že v celoti plačane okoljske dajatve, pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja upravne zadeve, temveč premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama, ki sodi v pristojnost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001395
ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 274, 285, 319, 319/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 187, 239. - člen 22, 26. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - protipravnost sodnikovega ravnanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - ne bis in idem - vzročna zveza - protipravnost - odškodnina - visečnost pravde (litispendenca) - zastaranje - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pri odločanju o ugovoru zoper začasno odredbo ni bila spoštovana, saj je sodišče o ugovoru odločalo več kot tri leta oziroma šele pol leta po tem, ko je bil s sodbo zavrnjen tožbeni zahtevek, v zavarovanje katerega je bila začasna odredba izdana. Vendar pa odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče naprtiti toženki, saj bi, glede na ugotovljeno mrežo okoliščin in dogodkov, škoda tožnici nastala ne glede na izdano drugo začasno odredbo in dolgotrajno odločanje o ugovoru.
javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - projektno delo
Ker pogodba o zaposlitvi tožnice ni bila sklenjena za ves čas trajanja projekta, in ker ni obstajal razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je podana podlaga za transformacijo delovnega razmerja tožnice iz določenega v nedoločen čas (56. člen ZDR-1).
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - nadomestna obveznost - denarna kazen - prekomeren poseg v lastninsko pravico - pravica do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem
Ker v obravnavani zadevi ne gre za nenadomestno obveznost, naložitev denarne kazni in njena izterjava po uradni dolžnosti ni dopustna. V obravnavani zadevi bi smela teči izvršba le v skladu z določili 225. člena ZIZ tako, da bi sodišče pooblastilo upnika, da na dolžnikove stroške zaupa delo nekomu drugemu, ali ga opravi sam. Če je izvršitev obveznosti v izvršilnem postopku mogoče zagotoviti na drug način, je naložitev in izterjava denarne kazni prekomeren, in zato nedopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine.
ZPP člen 112, 112/8. ZFPPIPP člen 239, 239/1, 239/1-2.
začetek stečajnega postopka - odločanje o ugovoru dolžnika - prepozen ugovor - zamuda prekluzivnega roka - opravičljiva zamuda
Dolžnik je v ugovoru kot naslovnika pravilno navedel Okrožno sodišče v Celju, stečajni oddelek, Prešernova 22, Celje, poslal pa ga je na "Vrhovno sodišče - informacijski sistem, Okrožno sodišče v Celju, p.p. 542, 1001 Ljubljana", to je na naslov, ki je bil kot naslov pošiljatelja naveden na kuverti, v kateri je Okrožno sodišče v Celju dolžniku poslalo predlog za začetek stečajnega postopka s prilogami in poziv po prvem odstavku 235. člena ZFPPIPP. Ker je takšen zapis na kuverti dolžnika lahko zavedel, je vložitev ugovora pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato je potrebno šteti, da je bil dolžnikov ugovor pravočasno vložen.
ZPND člen 4, 19, 19/1, 19/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 35/6.
preprečevanje nasilja v družini - dopustnost pritožbe - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - ustavitev postopka - zavrženje pritožbe - stroški v nepravdnem postopku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Pri ugotavljanju dopustnosti pritožbe se upošteva formalni in materialni interes. Formalni interes pritožnikov je izkazan, ker odločitev v izpodbijanem sklepu odstopa od predloga, ki ga uveljavljata predlagatelja, prav tako pa tudi od ugovorov, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec. Materialni pritožbeni interes ima pritožnik takrat, ko je s pravnimi učinki izpodbijane sodbe prizadet v svojem materialno - ali procesno - pravnem položaju (zaradi zmanjšanja njegovih pravic ali razširitve njegovih obveznosti), kar se izkaže s primerjavo med njegovim pravnim položajem pred izdajo izpodbijane sodbe (v konkretnem primeru sklepa) in po njej. Tudi za oceno materialnega pritožbenega interesa je bistveno, ali obstajajo procesne možnosti za izboljšanje pritožnikovega pravnega položaja. Glede na stanje zadeve ni mogoče pričakovati, da bi se materialni položaj udeležencev nepravdnega postopka s pritožbami spremenil (izboljšal oziroma poslabšal), zato pritožniki ne izkazujejo (več) materialnopravnega interesa za pritožbo.
neplačana sodna taksa - pritožba zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o sodnih taksah - taksa kot procesna predpostavka - taksa za pritožbo - taksna obveznost
Ker tožnik sodne takse za pritožbo niti delno ni plačal, pritožbene navedbe o delnem plačilu takse za presojo pravilnosti odločitve, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog, ki je bil tožniku izdan v zvezi z neplačano sodno takso za pritožbo, niso relevantne.
Sodišče prve stopnje je na osnovi količine obdolžencu zasežene prepovedane droge v vseh treh primerih, ki so opisani v izreku sodbe, na podlagi njenega načina pakiranja, pa tudi na osnovi tega, da je obdolženec brez zaposlitve, brez premoženja, in da je prejemnik socialne denarne pomoči, ki po višini ni zadoščala niti za kritje stroškov najemnine in njegovega preživljanja, utemeljeno zaključilo, da je obdolženi v prvih dveh primerih prenašal, v zadnjem primeru pa hranil prepovedano drogo z namenom nadaljnje prodaje.
tožba na nedopustnost izvršbe - izvršilni naslov - pravni interes - pravni interes za tožbo
S tožbo je napadal vsebino in pravilnost pravnomočne sodbe (izvršilnega naslova), kar v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni mogoče. Tožnikova pravna korist za takšno tožbo zato ni izkazana.