• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 29
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL Sodba I Cp 966/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00001216
    ZPP člen 314, 314/1. SPZ člen 70, 105, 105/1.
    delna sodba - primarni tožbeni zahtevek - delitev solastnega premoženja - dejanska etažna lastnina - tožba na ugotovitev lastninske pravice
    Med solastniki ni bilo dogovora o uporabi solastninskih prostorov v naravi, uporaba posameznih prostorov pa se je skozi čas spreminjala, zato dejanska etažna lastnina ni mogla nastati.

    V sporni stanovanjski hiši dejanska etažna lastnina ni bila učinkovito oblikovana.
  • 162.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 231/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00002127
    ZFPPIPP člen 10, 10/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/2, 272, 272/3, 272/3-2, 275, 275/3, 371, 371/1, 371/1-1, 371/6, 391, 391/2. ZZK-1 člen 6, 79, 79/2, 99, 243, 245, 245/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3.
    izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oblikovanje tožbenega zahtevka - darilna pogodba - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti - domneva izpodbojnosti - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - čista vrednost premoženja - sklepčnost tožbe - začasna odredba - nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - stranski intervenient - pravni interes intervenienta
    S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavijo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ker pa ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika (tožeče stranke) hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene v korist obdarjenca, posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.

    Za obstoj objektivnega elementa oziroma pogoja morata biti izpolnjeni dve zahtevi kumulativno: 1) posledica izpodbijanega dejanja mora biti zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in 2) zaradi tega zmanjšanja lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo opravljeno.

    V zvezi z drugo zahtevo za obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno upoštevati plačilo, ki ga bodo upniki prejeli v stečaju iz razdelitvene mase.

    O zaznambi spora oziroma izbrisne tožbe zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve. V konkretnem primeru, ko ni niti zatrjevano, niti ne izhaja iz spisovnega gradiva, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, ni mogoče trditi, da v pravdi postavljena izbrisna tožba odvzema tožnici pravni interes za predlaganje izdaje začasne odredbe.
  • 163.
    VSL Sodba I Cpg 1397/2016
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00001166
    OZ člen 239, 240, 243, 243/1, 243/2, 245, 246. ZPP člen 7, 214, 214/2.
    navadna škoda in izgubljeni dobiček - poslovna odškodninska odgovornost - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - deliktna odgovornost - kršitev pogodbe - neizpolnitev - naklep - prevara - huda malomarnost - predvidljivost škode - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - oblika krivde
    Tako je predvidljivost škode dodatna predpostavka za odgovornost dolžnika, dokazovanje obstoja te predpostavke pa je na upniku.

    Šele, če bo upnik zatrjeval, da je bila škoda za dolžnika predvidljiva, bo zatrjeval obstoj vseh za poslovno odškodninsko odgovornost dolžnika potrebnih predpostavk, trditveno in dokazno breme glede nepredvidljivosti škode pa bo prešlo na dolžnika. Predvidljivost škode mora izhajati iz okoliščin na strani pogodbi zveste stranke, kršitelj pa mora škodo prognozirati glede na njena pričakovanja in interese. Priznava se škoda, ki jo je bilo mogoče pričakovati glede na dejstva, ki so bila dolžniku ob kršitvi znana ali bi mu lahko bila znana. Merilo predvidljivosti je abstraktno: vprašati se je potrebno, ali bi katerakoli posebno skrbna oseba (abstrakten skrben gospodar oziroma gospodarstvenik in ne konkretni kršitelj pogodbe) predvidela škodo, ki lahko nastane, če bo pogodba kršena. Okoliščine oziroma riziki, ki bi lahko bili kršitelju znani tudi brez izrecnega upnikovega opozorila, so tipični riziki oziroma okoliščine. Za te se domneva, da so bili dolžniku znani. Na atipične, posebne okoliščine oziroma rizike, ki povečujejo možnost nastanka škode (ali njenega večjega obsega), pa mora upnik dolžnika posebej opozoriti, sicer iz njih izvirajoča škoda za dolžnika ni predvidljiva in zanjo ne more odgovarjati. Dokazno breme, da je dolžnika o atipičnih rizikih obvestil, je na upniku. Negativnih dejstev namreč ni mogoče dokazovati. Dolžniku zato ni mogoče naložiti bremena dokazovanja, da ga upnik na atipične rizike ni opozoril. V primeru tipičnih rizikov, pa upniku ne bo potrebno dokazovati, da je nanje sopogodbenika opozoril. Upnik bo moral zatrjevati zgolj, da je škoda posledica uresničitve tipičnih rizikov, za katere se domneva, da so bili dolžniku znani.
  • 164.
    VSL Sodba I Cp 822/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00000902
    ZPP člen 115, 115/1. OZ člen 963.
    predlog za preložitev naroka - opravičeni razlogi za preložitev naroka - pravica do izjave stranke
    Glede na dejstvo, da je bilo tako tožencu kot pooblaščencu toženca pravilno in pravočasno naznanjen datum naroka in da je pooblaščenec toženca šele dan pred narokom sodišču predložil zaprosilo za preložitev naroka (toženec je osebno opravičilo za izostanek na sodišče posredoval šele na dan naroka) ter ob upoštevanju vsebine zaprosila in osebnega opravičila, ki je v tem da toženec ni mogel pristopiti na narok zaradi službene poti in zamešanja pravega datuma obravnave, pooblaščenec pa je imel na isti dan razpisana že dva druga naroka (brez predloženih dokazil o tem), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni podan opravičljiv razlog za izostanek in preložitev naroka. Četudi iz poslanega faksa toženca izhaja, da je poslan iz tujine, ga to ne opravičuje, saj bi moral vedeti, da ima razpisan narok. Dejstvo, kdaj naj bi toženec zamešal datume in mislil, da je pravi datum naroka 12. 9. 2016, ni opravičljiv razlog za odsotnost, temveč gre za malomarnost. Tudi pooblaščenec toženca bi lahko bil bolj skrben in o tem, da ima na isti dan razpisana dva naroka, pravočasno obvestil sodišče in o tem predložil dokaze ter prosil za preložitev.
  • 165.
    VSL Sodba in sklep II Cp 785/2017
    21.6.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00000572
    OZ člen 39. ZZK člen 243, 244.
    ničnost kupoprodajne pogodbe - nedopustna podlaga - izbrisna tožba - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - stvarna legitimacija - dediči - neveljavnost pogodb - ponovna prodaja nepremičnine - razpolagalno upravičenje odsvojitelja - zavezovalni pravni posel
    Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z ZZK-1C, izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.
  • 166.
    VSL Sodba I Cp 314/2017
    21.6.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL00000934
    SPZ člen 44, 44/2.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja lastninske pravice - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice
    Lastnik, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo na podlagi priposestvovanja, nato pa zemljišče kupi dobroverni tretji in se vpiše v zemljiško knjigo, mora utrpeti te posledice (44. člen SPZ drugi odstavek). Prednost ima dobroverni tretji pridobitelj, ki se je kot dobroveren vpisal v zemljiško knjigo.
  • 167.
    VSL Sklep Cst 354/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00002120
    ZPP člen 112, 112/8. ZFPPIPP člen 239, 239/1, 239/1-2.
    začetek stečajnega postopka - odločanje o ugovoru dolžnika - prepozen ugovor - zamuda prekluzivnega roka - opravičljiva zamuda
    Dolžnik je v ugovoru kot naslovnika pravilno navedel Okrožno sodišče v Celju, stečajni oddelek, Prešernova 22, Celje, poslal pa ga je na "Vrhovno sodišče - informacijski sistem, Okrožno sodišče v Celju, p.p. 542, 1001 Ljubljana", to je na naslov, ki je bil kot naslov pošiljatelja naveden na kuverti, v kateri je Okrožno sodišče v Celju dolžniku poslalo predlog za začetek stečajnega postopka s prilogami in poziv po prvem odstavku 235. člena ZFPPIPP. Ker je takšen zapis na kuverti dolžnika lahko zavedel, je vložitev ugovora pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato je potrebno šteti, da je bil dolžnikov ugovor pravočasno vložen.
  • 168.
    VSL Sklep IV Cp 1445/2017
    21.6.2017
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00001886
    ZPND člen 4, 19, 19/1, 19/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 35/6.
    preprečevanje nasilja v družini - dopustnost pritožbe - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - ustavitev postopka - zavrženje pritožbe - stroški v nepravdnem postopku - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
    Pri ugotavljanju dopustnosti pritožbe se upošteva formalni in materialni interes. Formalni interes pritožnikov je izkazan, ker odločitev v izpodbijanem sklepu odstopa od predloga, ki ga uveljavljata predlagatelja, prav tako pa tudi od ugovorov, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec. Materialni pritožbeni interes ima pritožnik takrat, ko je s pravnimi učinki izpodbijane sodbe prizadet v svojem materialno - ali procesno - pravnem položaju (zaradi zmanjšanja njegovih pravic ali razširitve njegovih obveznosti), kar se izkaže s primerjavo med njegovim pravnim položajem pred izdajo izpodbijane sodbe (v konkretnem primeru sklepa) in po njej. Tudi za oceno materialnega pritožbenega interesa je bistveno, ali obstajajo procesne možnosti za izboljšanje pritožnikovega pravnega položaja. Glede na stanje zadeve ni mogoče pričakovati, da bi se materialni položaj udeležencev nepravdnega postopka s pritožbami spremenil (izboljšal oziroma poslabšal), zato pritožniki ne izkazujejo (več) materialnopravnega interesa za pritožbo.
  • 169.
    VSL Sklep I Cp 1444/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00001244
    ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1.
    zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - izvedensko mnenje - duševna motnja
    Uporaba nedovršnega glagola "ogroža" v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr kaže na to, da je treba obnašanje zadržane osebe presojati celovito v določenem (daljšem) časovnem obdobju pred dogodkom neposredno pred zadržanjem.
  • 170.
    VSL Sklep Rg 184/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001242
    ZPP člen 30, 30/1.
    odločanje o sporu o pristojnosti - fizična oseba - vrednost predmeta postopka - pristojnost okrajnega sodišča
    Tožena stranka je fizična oseba, ki nima statusa samostojne podjetnice, zato za spor zoper njo ne veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP. Ker v konkretnem primeru tudi po nobenem drugem kriteriju ne veljajo pravila postopka v gospodarskem sporu iz 482. do 484. člena ZPP, se izkaže, da okrožno sodišče v tej zadevi ni pristojno za sojenje.
  • 171.
    VDSS Sodba Pdp 233/2017
    21.6.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00003587
    ZObr člen 88, 88/1, 98c.. - člen 4, 6, 7.
    plača - vojska - misija - pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini - višina plače - dodatek za vodenje in poveljevanje
    Pri opravljanju vojaške službe v tujini gre za časovno omejeno opravljanje vojaške službe z drugačno vsebino dolžnosti in delovnih nalog, kot v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe v domovini, tak poseben pravni in dejanski položaj pripadnikov Slovenske vojske pa utemeljuje tudi drugačno plačilo v okviru posebnega plačnega režima.
  • 172.
    VSL Sklep I Cp 1434/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00000997
    ZPP člen 249. - člen 51, 51/2, 51/2-2, 53, 53/7.
    nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - odmera nagrade izvedencu - prekoračitev roka - zamudne obresti
    Ker gre pri dopolnilnem mnenju za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče pred tem še ni terjalo, se pri odmeri nagrade zanj njegova zahtevnost presoja posebej.
  • 173.
    VSM Sodba IV Kp 30323/2011
    21.6.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00002862
    ZKP člen 18, 355, 355/1, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 386.
    absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - protispisnost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odločilno dejstvo - nerazumljiv izrek - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice obdolženca do obrambe - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
    V izreku prvostopenjske sodbe je navedeno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno 29. 1. 2011 v večernih urah, vendar napačna navedba, da je šlo za večerne ure tega dne, ne predstavlja odločilne okoliščine, zaradi katere bi bil izrek sodbe nerazumljiv in bi bili razlogi sodbe in njen izrek v nasprotju z vsebino listin, kot trdi pritožba.
  • 174.
    VSL Sklep II Ip 1685/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00002021
    URS člen 33, 67, 67/1. ZPP člen 142, 142/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 76, 76/2, 181, 181/1, 181/7, 181/8, 189/1, 189/6, 192, 192/1. ZIZ-J člen 47, 47/2. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
    izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nezakonita javna dražba - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku nepremičnine - odredba o prodaji - napačno vročanje - osebna vročitev - pogoji za opravo naroka - pravica do izjave v postopku - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju
    Le v primeru nezakonitosti javne dražbe oziroma neizpolnitve obveznosti položitve kupnine lahko sodišče poseže v kupčevo pričakovano pravico.

    Iz spisa izhajajo pomanjkljivosti v zvezi z vabljenjem dolžnika na prvo javno dražbo, saj je sodišče prve stopnje dražbo opravilo na drug datum, kot izhaja iz odredbe o prodaji nepremičnine, poleg tega pa odredba z napačnim datumom dolžniku niti ni bila vročena osebno.
  • 175.
    VSL Sodba I Cpg 986/2016
    21.6.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00001550
    OZ člen 6, 336, 336/1, 347, 352, 352/1, 352/2.
    škoda zaradi neuporabe stvari - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajanje škode - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - skrbnost dobrega gospodarstvenika
    V primeru, ko tožeča stranka ni mogla uporabljati poslovnih prostorov, gre za škodo, ki je nastala sukcesivno.
  • 176.
    VSL Sodba I Cpg 344/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
    VSL00002236
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. ZFPPIPP člen 217, 301. OZ člen 62, 62/2, 240, 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112.
    zapadlost - ugovor pobota - pogodbena kazen - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice - pravočasnost zahteve - dokončanje del - izročitev in prevzem izvedenih del - denarna odškodnina - neizvedba dokaza - informativni dokaz z izvedencem - vpliv začetka stečajnega postopka na pritožbeni postopek - uzance
    Če sodišče po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

    Do prekinitve postopka je prišlo potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, izdati je treba samo še odločbo. Ker so posledice prekinitve nastale po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne sme vezati na uporabo določb 301. člena ZFPPIPP, saj gre za objektivno novo dejstvo.

    Ker je tožeča stranka uspela dokazati, da ni odgovorna za nastanek škode zaradi (njene) zamude, tožena stranka pa tudi v pritožbi tega ne uspe izpodbiti, so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani razlogi iz 240. člena OZ, ki določajo, da je dolžnik prost svoje odgovornosti, zato je pravilna odločitev prve stopnje, da je ugovor pobota za povrnitev navadne škode neutemeljen. V povezavi z zgornjo ugotovitvijo je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka poleg tega, da pogodbene kazni ni uveljavljala pravočasno, je ni upravičena zahtevati niti na podlagi 250. člen OZ, saj je do zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik (tožeča stranka) ni odgovorna.

    Pavšalen dokazni predlog, da naj izvedenec na podlagi podatkov odgovori na vprašanje razlogov za zamudo in čas njenega nastanka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni nedovoljeno informativno dokazovanje. Ob že izvedenih dokazih glede ugotovljenega nepravočasnega uveljavljanja pogodbene kazni in zamude tožeče stranke, za katero ni odgovorna, dokaz z izvedencem gradbene stroke tudi ni bil potreben.
  • 177.
    VSL Sklep II Cp 1362/2017
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00001169
    ZPP člen 249. - člen 45, 45/1, 51, 51/1.
    izvedenina - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - nagrada za izvedensko delo
    Med materialne stroške v zvezi z delom izvedenca spadajo po prvem odstavku 45. člena Pravilnika tudi analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja, pri čemer Pravilnik dopušča, da se sodnemu izvedencu priznavajo ti stroški kot materialni stroški, tudi če te storitve oz. opravila opravi sam. Analize oz. ocene tržne vrednosti petih nepremičnin, ki jih je opravil izvedenec, zato niso zajete v sami nagradi za izvedensko delo po 4. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, saj se ta nagrada nanaša samo na plačilo za neposredno izdelavo izvedenskega mnenja.
  • 178.
    VSL Sklep II Ip 441/2017
    21.6.2017
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00002103
    OZ člen 316, 316-5.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - pobotni ugovor - preživninska terjatev - prepoved pobotanja - privilegirana terjatev - narava terjatve - prenos terjatve - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Prepovedi pobota preživninske terjatve ne gre tolmačiti absolutno. Upoštevati je treba namreč namen navedene zakonske prepovedi, ta pa je v varstvu upnika preživninske terjatve kot privilegirane terjatve.
  • 179.
    VDSS Sklep Pdp 974/2016
    21.6.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00003742
    ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 16, 77, 200, 200/3.
    zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - napake volje - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
    Pisni sporazum na podlagi 77. člena ZDR-1 predstavlja enega od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Hkrati ima tak sporazum vse značilnosti pogodbe. Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).

    Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnica izvedela za kršitev pravice že z dnem podpisa sporazuma. V obravnavani zadevi je namreč tožnica po naravi stvari izvedela za kršitev pravice tistega dne, ko je izvedela, da je noseča, to pa je po njenih navedbah 27. 3. 2016. Zato je utemeljeno zavzemanje pritožbe za to, da je rok pričel teči 27. 3. 2016, glede na določbo 16. člena ZDR-1, ter je tožba, vložena dne 25. 4. 2016, pravočasna.
  • 180.
    VSL Sodba II Cp 334/2017
    21.6.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00001778
    OZ člen 154, 154/4.
    objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - prometna nesreča dveh motornih vozil - poškodba sopotnika - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo utrpijo drugi - solidarna odgovornost več povzročiteljev prometne nesreče
    Oba voznika motornih vozil sta objektivno odgovorna za škodo, ki je nastala v zvezi z uporabo njunih vozil, v razmerju do tožnice kot oškodovanke (četrti odstavek 154. člena OZ), pri čemer v tem razmerju ni pomembno, ali je morda eden od voznikov izključno kriv za tožničino škodo. Ker brez nevarnega obratovanja motornih vozil do prometne nesreče ne bi prišlo, je proti oškodovancu vsak imetnik motornega vozila vselej vsaj deloma odgovoren za škodo (primerjaj II Ips 137/2009).
  • <<
  • <
  • 9
  • od 29
  • >
  • >>