Najbližja oseba nima pravno priznanega interesa za to, da bi s pritožbo dosegla daljše zadržanje zadržane osebe v postopku zaradi sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaza z izvedenko psihiatrične stroke, zaslišanju nasprotne udeleženke, predlagatelja, sina nasprotne udeleženke, njenega nečaka in svakinje, pridobitvi mnenja CSD, zaključilo, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni (kronična blodnjava motnja) na premoženjskem in finančnem področju ni sposobna zavarovati svojih pravic in koristi. Če bi bila še naprej prepuščena sama sebi, bi škodovala svojim premoženjskim interesom in premoženjskim interesom sina, tako da bosta ostala eksistencialno ogrožena oziroma se bo situacija še poslabšala. Navedene okoliščine, ki so bile ugotovljene v skrbno izvedenem dokaznem postopku, so utemeljevale nujnost ukrepa postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. V tem delu je zato izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno določilo obseg skrbničinih obveznosti in pravic.
Iz povzetih dokazov izhaja, da je tožena stranka po pooblaščenki poslala sodišču prve stopnje dve različni vlogi za dva različna spisa, pri čemer je priporočeno poslala samo podpisan zapisnik sodne poravnave v drugi zadevi medtem, ko je v obravnavani zadevi poslala vlogo s priglasitvijo stroškov z navadno pošto. Ker v tem primeru tožena stranka ni poslala vloge priporočeno, se šteje, kdaj jo je sodišče prve stopnje prejelo. To je bilo po izteku roka.
Bistveno za terjatve iz 356. člena OZ je, da so bile ugotovljene pred pristojnim organom (v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa je to notar). Izvršnica je po drugi strani zasebna listina, ki jo izda dolžnik sam, zahtevana je zgolj pisnost. Čeprav 38. člen ZPreZP-1 res določa, da je izvršilni naslov, vendar to ne vpliva na zastaralni rok za terjatev, ki je v njej navedena.