Bolezen pooblaščenca je lahko kvečjemu razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne vpliva pa na pravilnost vročitve.
Drug pritožbeni očitek se je nanašal na predlagateljičin življenjski slog, ki bi lahko kazal na to, da so njene premoženjske in pridobitne zmožnosti višje, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Predlagateljica je v tej zvezi prepričljivo pojasnila, da si ob prihodkih v višini 1.000,00 EUR mesečno lahko privošči dopuste v tujini (Barcelona, London) zato, ker je te dopuste financiral njen oče, obeh dopustov pa sta se udeležila tudi njena starša.
Sodišče prve stopnje je navedlo, da so bili učinki sklepa o prekinitvi postopka odpravljeni že s sklepom z dne 28. 10. 2025 o nadaljevanju postopka. Ker zato pravni interes pritožnika za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka naj ne bil več podan, je njegovo pritožbo z dne 24. 10. 2025 zoper sklep o prekinitvi postopka zavrglo.
Ker pritožnik niti v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni podal razlogov, ki bi utemeljevali drugačno odločitev, v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka pa je predlagal razveljavitev sklepa, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper navedeni sklep, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravni interes za pritožbo ima oseba, katere pravni položaj bi se, v kolikor bi s pritožbo uspela, izboljšal. Ker pa je sodišče prve stopnje sklep z dne 8. 8. 2025 razveljavilo že samo, s sklepom z dne 11. 8. 2025, pritožnik boljšega položaja s pritožbo zoper sklep z dne 8. 8. 2025 ne more doseči.
Zakon ne zahteva, da bi moralo sodišče stranki pošiljati obvestilo o vročitvi po fikciji vročitve v izjavo. Stranka ima možnost vpogleda v spis, s čimer se lahko prepriča tudi o vsebini obvestila o vročitvi.
Pravila ZPP o vročanju po fikciji vročitve niso v nasprotju z načelom enakosti. To metodo vročanja je presojalo tudi Ustavno sodišče RS in je ni izključilo.
Direktor je bil vsaj dva meseca seznanjen s stanjem prokurista, z njegovimi osebnimi težavami in kako te vplivajo na kakovost dela, a ga je vseeno pustil opravljati isto delo zgolj z dodatnim nadzorom. Delo prokurista se je nesporno nanašalo na izvensodno in sodno izterjavo terjatev, zato ga je moral opravljati posebej skrbno, ker so v sodnih postopkih določeni prekluzivni, zakonski roki. Poslovodja je tudi vedel, da prokurist prevzema sodno pošto.
Ni bilo dovolj, da je direktor zgolj poostril nadzor, temveč bi moral od začetka poletja 2021 poskrbeti, da sodna pošta ne prihaja v roke prokurista, sicer je izpostavil tožečo stranko potencialni nevarnosti zamude nepodaljšljivih rokov.