• Najdi
  • <<
  • <
  • 45
  • od 50
  • >
  • >>
  • 881.
    VSL Sklep IV Cp 1414/2025
    29.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00088783
    DZ člen 138, 139, 141, 151, 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1, 269, 269/1. ZIZ člen 9, 9/1, 9/2. ZNP-1 člen 103, 108.
    skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - kršitev začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - selitev v tujino - bivališče otroka v tujini - največja korist otroka - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - kolizijski skrbnik otroka - preprečevanje stikov - prenos pristojnosti na drug center za socialno delo - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica
    Nasprotni udeleženec je brez soglasja predlagateljice A. A., ki je bila v relevantnem obdobju še zaupana v varstvo in vzgojo obema udeležencema, odpeljal v drugo državo in ji ne omogoča stikov z materjo, ki so bili deklici v korist. Okoliščine, ki otežujejo izvajanje stikov, je povzročil sam s svojim samovoljnim ravnanjem, s katerim je sledil le svojim interesom.

    Z nenadno selitvijo je nasprotni udeleženec sam otežil oziroma praktično onemogočil izvajanje stikov, določenih s pravnomočno začasno odredbo, tudi situacijo dolgih voženj na stike, ki deklici niso v korist, je povzročil sam iz lastnih interesov. Nevzdržnost situacije, ki jo je sam povzročil, zato ne more uporabiti kot argument za prenos pristojnosti za izvajanje stikov in za nadomestitev soglasja za vpis A. A. v OŠ v Srbiji.

    Nasprotni udeleženec s samovoljnim zadrževanjem A. A. v Srbiji, pri čemer je predlagateljica selitvi A. A. v Srbijo nasprotovala, onemogoča njene osebne stike z materjo in omejuje telefonske stike, kar vodi v odtujevanje A. A. od matere in A. A. povzroča dolgoročno škodo.
  • 882.
    VSL Sklep I Cp 1630/2025
    29.9.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00088345
    ZD člen 25, 25/1, 25/2, 26, 41, 174, 205, 205/3. ZAgrS člen 50, 52. ZPVAS člen 8, 8/2.
    vrnitev premoženja prejšnjim članom agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - sklep o dedovanju - nujni dedič - nujni dedni delež - način izplačila - zahtevek za izplačilo nujnega deleža v gotovini - uveljavljanje nujnega dednega deleža v pritožbi - sodna praksa - član agrarne skupnosti
    Primera, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, ZPVAS ne ureja in obstaja pravna praznina. V skladu z ustaljeno sodno prakso se v takem primeru analogno uporabi določbo 50. člena ZAgrS.

    Potomci zapustnikovih bratov in sester niso nujni dediči.
  • 883.
    VSL Sklep III Cp 1638/2025
    29.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00088109
    ZPP člen 249, 249/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
    stroški in nagrada izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - pravica do plačila za delo - dokaz z izvedencem - ocena zahtevnosti mnenja
    Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku preveriti, ali je izvedenec v (drugem) dopolnilnem mnenju dopolnjeval odgovore na vprašanja, ki so mu že bila postavljena in je na njih odgovarjal v osnovnem mnenju in prvi dopolnitvi, ali pa mu je sodišče s tem, ko mu je naložilo, da naj v dopolnilnem mnenju odgovori na pripombe stranke, podalo nova vprašanja.
  • 884.
    VSC Sklep Cp 158/2025
    29.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00088058
    ZPP člen 315, 319.
    vmesna sodba - učinki vmesne sodbe - prekluzivni učinek vmesne sodbe - objektivna identiteta zahtevka - pravica do pritožbe
    V pravni teoriji in sodni praksi je ustaljeno stališče, da ima vmesna sodba učinek prekluzivnosti in učinek formalne pravnomočnosti.
  • 885.
    VSL Sklep III Cp 1620/2025
    26.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00088001
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 24. ZVEtL-1 člen 3, 6.
    povrnitev stroškov v nepravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skrbnik za poseben primer - nagrada skrbnika za poseben primer - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - stroški zastopanja - odvetniški stroški - odmera stroškov - razlaga odvetniške tarife
    Tar. št. 24 OT ureja odmero stroškov v postopku za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti, obenem pa se uporablja tudi za druge nepravdne postopke, ki niso zajeti v ostalih tarifnih številkah. Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je specialen nepravdni postopek, ki ga v tar. št. 23 OT ni najti. Zato ga je treba uvrstiti med t. i. druge nepravdne postopke po tar. št. 24.

    Tar. št. 23 OT vsebuje zaprt seznam postopkov, na katere se nanaša. V tar. št. 24 OT pa je moč prepoznati subsidiarno naravo, zato učinkuje kot splošno pravilo za vse ostale nepravdne postopke, ki niso posebej urejeni in kamor sodi tudi postopek za določitev pripadajočega zemljišča.
  • 886.
    VSL Sklep III Cp 973/2025
    26.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00088032
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/6. ZPP člen 249.
    nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - stroški cenitve premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine - več nepremičnin - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - izbira metode cenitve - metode ocene vrednosti nepremičnine - namembnost nepremičnine - zaključena celota - predmet delitve - kmetija
    Izdelava enega skupnega poročila oziroma izvedenskega mnenja res ne izključuje uporabe šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Vendar pa na drugi strani tudi izdelava več cenitev oziroma uporaba več metod ocenjevanja vrednosti ne pomeni avtomatične uporabe tega člena. Upoštevati je treba vse okoliščine primera, zlasti predmet cenitve, ki pa, kot že navedeno, v konkretnem primeru predstavlja eno zaključeno celoto.

    Nepremičnine v naravi predstavljajo zaključeno celoto - kmetijo, njihova namembnost pa (pričakovano) variira od kmetijskih do gozdnih in stavbnih zemljišč, kot tudi zemljišč s stavbami. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za sosednje nepremičnine, ki se nahajajo na isti lokaciji, znotraj iste katastrske občine. To, da se nepremičnine razlikujejo po namembnosti, ne zadostuje za izpolnitev pogojev in uporabo šestega odstavka 47. člena Pravilnika. Ne gre namreč za več medsebojno ločenih delov, ki so vsak zase zaključena celota, temveč za eno zaključeno celoto - kmetijo, ki je predmet delitve.
  • 887.
    VSK Sklep I Cp 36/2025
    26.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK00088008
    ZPP člen 155.
    stroški pravdnega postopka - potrebni stroški postopka - obrazložitev sodne odločbe - odvetniška tarifa - nagrada za pripravljalno vlogo

    Standard obrazloženosti odločitve o stroških ni enak standardu, ki se zahteva za obrazložitev odločitve o glavni stvari, temveč je nižji, izhodišče odločitve sodišča pa je v uspehu stranke, dejanskem nastanku stroška in že navedeni vrsti opravila, za katero je predpisana tarifa. Za takšno opravilo se šteje, da je za pravdo potrebno in sodišče nagrade zanj le izjemoma ne prizna.

  • 888.
    VSC Sklep I Cp 282/2025
    25.9.2025
    VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00090301
    ZIZ člen 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
    potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - regulacijska začasna odredba - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke
    Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje zgolj, da je kreditojemalec seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora od banke prejeti informacije takšne intenzitete (kakovosti), da bo zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti.

    Pri zavarovanju zahtevka potrošnikov v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, je 272. člen ZIZ potrebno razlagati ob upoštevanju prava EU ter njegove razlage, ki jo daje Sodišče EU.
  • 889.
    VSL Sodba III Kp 17104/2020
    25.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00093107
    KZ-1 člen 123, 123/1, 135, 135/1, 135/2, 191, 191/1. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-4, 371, 371/2, 386.
    nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - izvedensko mnenje - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - neizvedba predlaganega dokaza - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - grožnja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - huda telesna poškodba - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
    Sodišče druge stopnje pritožbeno utemeljevanje zavrača in sprejema presojo prvostopenjskega sodišča, da je obtoženi z ravnanjem, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, oškodovanko spravljal v podrejen položaj. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se oškodovanka zaradi dalj časa trajajočih ravnanj obtoženca ni mogla in znala upreti, niti se mu ni mogla izogniti, pač pa se je nasilju uklanjala, pri čemer je živela v stalnem strahu, brez svobodne volje. Obtoženca se je bala zaradi konstantnega izvajanja psihičnega kot fizičnega nasilja nad njo, kot tudi groženj, ki jih ji je dnevno izrekal. Pri presoji obstoja podrejenega položaja tudi ne gre prezreti, da se obtoženi tudi med samim tekom predmetnega kazenskega postopka, kljub temu, da mu je bila v vmesnem času za istovrstno kaznivo dejanje proti isti oškodovanki izrečena pogojna obsodba, ni mogel vzdržati kontaktov z oškodovanko in mu je bila posledično že v teku predmetnega postopka izrečena prepoved približanja oškodovanki. Pri presoji obstoja podrejenega položaja, v katerem se je nahajala oškodovanka zaradi protipravnih ravnanj obtoženca, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, tudi ne gre prezreti ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke, ki je pojasnil, da obtoženec deluje kulturološko specifičen in je do oškodovanke paranoidno nastrojen in neustavljiv v opisovanju njenih slabih lastnosti.
  • 890.
    VSK Sodba II Kp 10362/2022
    25.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089924
    KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-5.
    predlog oškodovanca za pregon - dokazna ocena
    Zakon ne predvideva, da bi bilo treba oškodovanca pozivati, ali vztraja pri pregonu. Zato okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba, in sicer način vročitve poziva, neodzivnost oškodovane družbe na poziv ter dejstvo, da sodišče predstavnika oškodovane družbe v tej zvezi ni povabilo na glavno obravnavo, ne pomenijo, da je oškodovana družba predlog za pregon umaknila. Ker v obravnavani zadevi tudi ne gre za primer iz tretjega odstavka 306. člena ZKP, ko je oškodovanec kot priča vabljen na glavno obravnavo, pa se je neopravičeno ne udeleži, za kar zakon predpisuje fikcijo umika predloga za pregon, je pritožbeni očitek o neobstoju predloga za pregon neutemeljen.
  • 891.
    VSL Sklep III Cp 1181/2025
    25.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00088028
    ZPP člen 112, 112/1, 112/10.
    prepozna pritožba zoper odločbo - pritožba naslovljena na pristojno sodišče - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - nezadostna skrbnost stranke
    Po prvem odstavku 112. člena ZPP je vloga pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. Vloga je v takšnem primeru pravočasna le, če nepristojno sodišče še pravočasno pošlje vlogo pristojnemu sodišču in pristojno sodišče to vlogo dobi pred potekom roka. Omilitvi te strogosti sta namenjeni izjemi po desetem odstavku 112. člena ZPP - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca, in očitna pomota vložnika.

    Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost, ampak je bil v resnici premalo skrben. Očitno tudi ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj se je tožniku ista napaka primerila dvakrat.
  • 892.
    VSM Sklep III Cp 774/2025
    25.9.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00088469
    DZ člen 161, 173, 174. ZIRD člen 49, 49/1.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - namestitev v rejništvo - določitev stikov - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
    Odločitev o začasnem izvajanju stikov z babico pod nadzorom in omejenih stikov z očetom je začasna odločitev, s trajanjem šestih mesecev. Poudariti je potrebno, da tudi meritorni postopek, v okviru katerega je bila izpodbijana začasna odredba izdana, to je postopek izreka ukrepa trajnega značaja in v okviru tega podan predlog za razrešitev skrbnice, predstavlja nujni postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju čim prej izvesti vse potrebne dokaze za sprejem najprimernejšega ukrepa trajnega značaja ter v okviru tega tudi odločiti o predlogu za razrešitev skrbnice ter odločiti tudi o stikih obeh otrok z očetom in babico.
  • 893.
    VSKP Sklep I Cp 263/2025
    25.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSKP00094270
    ZPP člen 81, 81/1.
    sposobnost biti stranka - odpravljiva pomanjkljivost
    • Drži, da je sposobnost biti stranka procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ne drži, da gre v primeru smrti pred vložitvijo tožbe za neodpravljivo pomanjkljivost, ki narekuje takojšnje zavrženje tožbe.

      Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je bil toženec ob vložitvi tožbe že pokojni, bi moralo tožnika pozvati, da tožbo v določenem roku ustrezno popravi (prvi odstavek 81. člena ZPP). Anticipiranja, da teh pomanjkljivosti sploh ne bo mogel odpraviti, so zaenkrat preuranjena.

  • 894.
    VSM Sklep I Cp 791/2025
    25.9.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00088500
    ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1. URS člen 19, 35.
    duševno zdravje - prisilno zdravljenje - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
    Nima prav pritožba, da se nasprotni udeleženec želi prostovoljno zdraviti, saj je več kot očitno, da je opustil zdravljenje, da je do svojega zdravstvenega stanja nekritičen, saj bo jemal zdravila po potrebi, v kolikor bo ocenil, da jih potrebuje in meni, da se lahko sam zdravi. Tako je tudi po stališču sodišča druge stopnje takšna oblika zdravljenja pri nasprotnem udeležencu nujno potrebna in je ni mogoče nadomestiti z drugačno obliko, kot je ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovana obravnava, saj se z njo ne bi moglo doseči izboljšanja duševnega zdravja nasprotnega udeleženca.
  • 895.
    VSK Sodba III Kp 17550/2022
    25.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089188
    URS člen 23, 23/1, 27, 29. KZ-1 člen 48a, 49, 75, 186, 186/1, 187, 187/1. ZKP člen 4, 39, 39/1, 39/1-6, 40, 40/1, 41, 41/2, 149.a, 149.b, 149.b/3, 149.a/8, 149.č, 149č/1, 154, 154/5, 235a, 236, 237, 240a, 363, 363/1. ZNPPol člen 52.
    kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - izvršitvene oblike dejanja - pravica do nepristranskega sojenja - domneva nedolžnosti - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi, pridobljeni v tujini - izjave privilegirane priče med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - kršitev pravice do obrambe - neprimeren poskus - izgon tujca iz države - pravica do družinskega življenja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - rok za izdelavo pisnega odpravka sodbe - zaseg predmetov - privilegij zoper samoobtožbo - pregled osebe - zaščita priče - odvzem protipravne premoženjske koristi - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva
    To pomeni, da so imeli možnost, da bi do konca glavne obravnave lahko zahtevali izločitev sodnice, ki je sprejela priznanja krivde drugih obtožencev, pa tega niso storili in zato sedaj v pritožbi, ne glede na navedeno stališče Ustavnega sodišča, ne morejo uspešno zatrjevati, da bi morala biti sodnica iz sojenja izločena. Je pa treba glede na navedeno problematiko izpostaviti še sledeče.

    Pa tudi sicer že zakonska določba navaja, da se določbe 237. člena ZKP uporabljajo smiselno, kar je v konkretnem primeru treba razumeti v skladu z namenom izvrševanja prikritih ukrepov. Le-ti se namreč lahko uporabijo zoper tista kazniva dejanja, kjer je zbiranje podatkov in dokazov na konvencionalen način onemogočeno ali bistveno oteženo zaradi narave kaznivih dejanj, ki praviloma zahtevajo organizirano delovanje storilcev. Ker ukrepi na drugi strani pomenijo tudi poseg v ustavno varovane pravice oseb, zoper katere se ukrepi odrejajo, je zakon določil stroge pogoje in način izvajanja ukrepov, kar pomeni, da so podatki, ki so bili pridobljeni na tak način, tudi naknadno preizkušeni s sodno kontrolo. Če se potrdi njihova veljavnost, bi zato bilo povsem nedopustno in v nasprotju z zakonom, če bi se zakonito pridobljeni dokazi izničili le zaradi spremembe procesnega položaja katere od preiskovanih oseb.

    Postopka po določbi 235.a člena ZKP namreč ni mogoče razumeti kot dolžnost sodišča, da ga izvede vselej, ko se priča sklicuje na dolžnost varovanja tajnih podatkov. Odločitev o tem je odvisna od vsebine varovanega tajnega podatka oziroma od pravne relevantnosti predlaganega dokaza, česar pa obramba tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnila.

    Drži, da je obtoženec oče dveh otrok in da se je med prestajanjem kazni poročil, vendar na drugi strani ne gre prezreti, da njegova družinska skupnost dejansko nikoli ni zaživela, saj, kot je že zgoraj povedano, se obtoženec ves čas nahaja v zaporu. Družinska skupnost se torej navaja zgolj formalno, ne obstaja pa tudi dejansko, zaradi česar mu že iz tega razloga ne more biti kršena ustavna pravica do družinskega življenja, kot to meni zagovornik.

    Načeloma je sicer res, da ima odločitev o zahtevi za izločitev dokazov prednost pred odločitvijo o priznanju krivde, vendar le, če se očitki nezakonitosti dokazov nanašajo na kaznivo dejanje obtoženca, ki krivdo priznava.

    Dejstvo, da se je senat seznanil z obsodilno sodbo, čeprav je bila ta že izbrisana v smislu prvega odstavka 82. člena KZ-1, ne predstavlja izločitvenega razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP. Sodbe, ki je bila kasneje izbrisana, namreč ni mogoče oceniti kot nedovoljen dokaz, pač pa akt sodišča, ki je zaradi poteka časa in ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev, izgubil svojo veljavnost z vsemi pravnimi posledicami sodbe.

    Naročniški podatki glede telefonske številke A. je policija zakonito pridobila na podlagi prvega odstavka 149.č člena ZKP (ZKP-N), pri tem pa je podlago imela v določbi tretjega odstavka 149.b člena ZKP, seveda ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev, ki so navedeni v obeh določbah. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-144/19 z dne 6. 7. 2023 (tretji del), sicer razveljavilo člene 149.b, 149.c petega odstavka 156. člena in deloma šesti odstavek 156. člena ZKP, je pa dalje odločilo, da 149.č člen ZKP ni v neskladju z Ustavo. Pa tudi sicer, kolikor se upošteva razloge za razveljavitev 149.b člena ZKP glede pridobivanja prometnih podatkov, sodišče druge stopnje ugotavlja, da odredba sodišča Pp 4/18 z dne 29. 5. 2020 za razširitev ukrepov po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP na telefonsko številko A., ustreza standardom, kot jih zahteva odločba Ustavnega sodišča. Isto velja tudi za ostale odredbe o nadzoru telefonskih komunikacij, glede katerih pritožba zgolj posplošeno trdi, da so nezakonite oziroma nezadostno obrazložene.
  • 896.
    VSM Sklep III Cp 746/2025
    25.9.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00088233
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 54. DZ člen 158, 158/1,169. ZPP člen 8.
    odvzem otroka staršem - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - postopek za oceno ogroženosti otroka - ugoditev pritožbi - pravica do družinskega življenja
    169. člen DZ določa, da mora sodišče pri odločitvi o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnega značaja upoštevati mnenje CSD. A to mnenje mora vsebovati vse značilnosti in bistvene sestavine, ki omogočajo preverjanje postopkov in razlogov, na podlagi katerih temeljijo strokovne ugotovitve, zaključki in predlogi. Priporočljivo je, da se delavci CSD pred izdelavo mnenja še enkrat pogovorijo s starši in otrokom, v mnenju pa se nato CSD opredeli tudi do otrokovega mnenja, zlasti ali je otrokovo mnenje podprto z njegovo koristjo.
  • 897.
    VSLJ Sodba III Kp 65907/2023
    25.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094959
    KZ-1 člen 171, 171/1, 172, 172/1, 172/3, 173, 173/4, 174, 174/2, 176, 176/2, 176/3. ZKP člen 18, 18/1, 65, 65/5, 105, 105/2, 287, 287/1, 296, 296/2, 304a, 304a/1, 304a/1-2, 331, 331/5, 355, 355/1, 378, 378/1, 378/3, 378/6, 382.
    spolna zloraba slabotne osebe - spolno nasilje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev dejanja - osebno kaznivo dejanje - določenost oškodovanca - seja pritožbenega senata - izključitev javnosti - pravice obrambe - domneva nedolžnosti - dokazni standard prepričanja - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje preko videokonference - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - mladoletni oškodovanec - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - nastop polnoletnosti - zaščitni ukrepi - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - napotitev oškodovanca na pravdo - pritožba oškodovanca - pravica oškodovanca do pritožbe

    Argument tožilstva, da gre za osebno naravo obravnavanih kaznivih dejanj iz 19. poglavja KZ-1, upoštevaje načelo zakonitosti v kazenskem pravu, ko gre za kaznivo dejanje iz tretjega odstavka 176. člena KZ-1, sodišče prve stopnje utemeljeno zavrne, saj iz samega zakonskega besedila tega člena za razliko od določb 170. do 175. člena KZ-1, ne izhaja osebna narava kaznivega dejanja (torej, da storilec izpolni zakonske znake kaznivega dejanja, če na določen način ravna proti posamezni drugi osebi). Člen 176. člena KZ-1 se v tem pogledu razlikuje od ostalih določb istega poglavja KZ-1, in sicer ne le pri tem, ko se namesto na drugo osebo nanaša na gradivo, ampak tudi pri uporabi množine v nadaljevanju besedila člena - kaznivo dejanje stori, kdor poseduje gradivo, ki vključuje mladoletne osebe (ne: mladoletno osebo). Sodišče druge stopnje pritrjuje pravni kvalifikaciji sodišča prve stopnje, ki upošteva, da je ne glede na količino oziroma število kosov pornografskega oziroma drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, tj. ne glede na število slikovnih in video datotek, ki jih je posedoval obtoženec; ne glede na to, koliko različnih mladoletnih oseb (identificiranih ali neidentificiranih) je v gradivu zajetih in ne glede na to, da se gradivo nahaja na več nosilcih (obtožnica v opisu obsega dva od sicer več zaseženih), storjeno zgolj eno kaznivo dejanje po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.

  • 898.
    VDSS Sodba Pdp 297/2025
    24.9.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00089007
    ZDR-1 člen 31, 33, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 286, 337.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zagovor delavca - bolniška odsotnost delavca
    Dvom tožnika o tem, kdaj se mora vrniti na delo, je bil odpravljen dne 22. 10. 2024 z vročitvijo sklepa o preklicu napotitve na čakanje na delo doma. Tožnik je bil od takrat dalje, torej z naslednjim dnem po prejemu sklepa, dolžan pričeti opravljati delo, kot svojo temeljno obveznost iz delovnega razmerja (33. člen ZDR-1), ter je bila kvečjemu na njem dolžnost, da se v primeru kakršnegakoli dvoma glede pričetka dela obrne na toženko.

    Zgolj navedba delavca o zdravstvenih težavah ne zadostuje kot opravičilo za izostanek z zagovora. Za preložitev zagovora je potrebno konkretno obrazložiti zdravstvene težave in predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo. Bolniški stalež sam po sebi ne izključuje možnosti udeležbe delavca na zagovoru ali podaje pisnega zagovora.
  • 899.
    VDSS Sklep Pdp 303/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00089008
    ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
    predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - res iudicata - individualizacija spora, o katerem je bilo pravnomočno odločeno - objektivne meje pravnomočnosti
    Za individualizacijo spora oziroma tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, je treba upoštevati predvsem izrek sodbe in dejansko podlago sodbe. Od izdaje sodbe namreč ni več pomemben tožbeni zahtevek, ampak sodna odločba, s katero je bilo odločeno o tožbenem zahtevku. Ko je o zahtevku pravnomočno odločeno, ne gre več za vprašanje opredelitve tožbenega zahtevka, temveč za opredelitev objektivnih meja pravnomočnosti sodne odločbe: tožbeni predlog nadomesti izrek sodbe, ta pa se nanaša na dejansko stanje, kakršno je obstajalo ob koncu glavne obravnave.

    Nova tožba z enakim tožbenim predlogom bi bila dopustna le, če bi izhajala iz bistveno drugačnega dejanskega temelja kot tožba, o katere zahtevku je bilo že pravnomočno odločeno.
  • 900.
    VSC Sklep Cp 183/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC00088711
    SPZ člen 222, 222/1, 223.
    prenehanje služnosti - izvedensko mnenje - pravica do izjave
    Obema pravdnima strankama in ne le eni bi moralo biti omogočeno sodelovanje pri izvedenčevih aktivnostih: ogledu strojev in kmetijske mehanizacije ter pri meritvah, saj morata biti izenačeni v spoznavnih možnostih. Tožeči stranki pa to ni bilo omogočeno, s čimer ji je bilo onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravic v postopku ter možnost učinkovitega preizkusa izvedenskega mnenja.
  • <<
  • <
  • 45
  • od 50
  • >
  • >>