izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemno razmerje - podaljšanje najemnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženka ni uspela dokazati, da bi tožnica soglašala s podaljšanjem najemnega razmerja s toženko. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato pravilno zaključilo, da zgolj na podlagi izpostavljenega dejstva, da je tožnica toženki dopuščala, da stanovanje uporablja, ter ji za uporabo stanovanja zaračunavala znesek, ki ustreza znesku najemnine (ki ga je tožnica plačevala v času sklenjene najemne pogodbe), ni moč sklepati na soglasje pravdnih strank o podaljšanju najemne pogodbe.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - dejanska uporaba nepremičnine - sporazum o delitvi - listina - predlagani dokazi - dokazno pravilo - dokaz z zaslišanjem prič - skupna uporaba - klet - skupni prostori - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - kršitev pravice do obravnavanja - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pripravljalna dela
Sklenjen dogovor iz leta 1985 ni bil vpisan v zemljiško knjigo, zato ni izključeno, da se je dogovor o delitvi izvrševal drugače, kot je sklepati iz zapisa. Sklenjen dogovor je tako le eden od dokazov glede dejanske uporabe nepremičnine, ne pa edini. Za dokaz dejanske uporabe ni predpisano dokazno pravilo, ampak lahko stranke to dejstvo dokazujejo v vsemi dokazi, ki so jim na voljo. Med temi je tudi dokaz z zaslišanjem prič. Predlagatelj v pritožbi opozarja ravno na to, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, ki ju je predlagal in ki bi izpovedovali, da se dejanska etažna lastnina ni oblikovala na način, kot izhaja iz dogovora iz leta 1985, ampak da je bila dogovorjena skupna uporaba kletnih prostorov. Sodišče je z neizvedbo tega dokaza predlagatelju vzelo možnost, da dokazuje zatrjevano več kot 30-letno dejansko uporabo spornih prostorov, kar pomeni procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
zagotavljanje dela - kršenje pravic iz delovnega razmerja - vsebina del
Tožnik od 1. 2. 2021 dalje ni več opravljal bistvenih razlikovalnih del in nalog delovnega mesta pravosodni policist operativni vodja. Toženka je kršila svojo obveznost iz prvega odstavka 43. člena ZDR‑1, s tem ko mu ni zagotavljala dela, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082819
ZKP člen 453, 478, 480, 485, 489, 490. KZ člen 73, 77, 77/2, 77/2-8, 77/4, 78, 78/2, 78/4, 80, 83. DZ člen 175. Standardna minimalna pravila Združenih narodov o kazenskem pravosodju za mladoletnike (Pekinška pravila) (1985) člen 1.
postopek proti mladoletnikom - mladoletnik - vzgojni ukrepi - trajanje - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - Pekinška pravila - stopnjevanje sankcij - izjema od pravila - seja senata - sprememba odločbe o vzgojnem ukrepu - oddaja v prevzgojni dom
Po presoji sodišča druge stopnje okoliščina, da je prvostopenjsko sodišče razpisalo najprej glavno obravnavo, nato pa sejo senata, na kateri je bila zagotovljena kontradiktornost postopka, nima (in tega tudi pritožnica ne zatrjuje) relevantnega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato v pritožbi očitana kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 478. členom ZKP ni podana.
Prvostopenjsko sodišče je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva z navodiloma, ki v obravnavani zadevi nimata narave samostojnega ukrepa (četrti odstavek 78. člena KZ). Ta vzgojni ukrep sme resda trajati najmanj eno leto in najdalj tri leta, kar pomeni, da se pred potekom enega leta ne sme ustaviti, glede njegove nadomestitve z drugim vzgojnim ukrepom pa v navedenem časovnem okviru niso predvidene nobene omejitve.
Sodišče prve stopnje mora torej v postopku spremljanja izvrševanja vzgojnega ukrepa redno ugotavljati, ali mladoletnik med izvajanjem izrečenega vzgojnega ukrepa sodeluje, pridobiva delovne navade, ima uvid v lastno neustrezno vedenje in si prizadeva razviti primerne osebnostne lastnosti, ali pa se izvrševanju ukrepa izogiba, ga ne spoštuje ter krši pravila in so zato potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, da bi spremenil obnašanje, ki je ogrožajoče zanj, za okolico pa negativno in moteče ter razvil osebno odgovornost za svoja ravnanja.
Izhodišče za sodno obravnavanje mladoletnika, izrek primerne kazenske sankcije in odločitev o spremembi že izrečenega vzgojnega ukrepa predstavljajo potrebe posameznega mladoletnika po vzgoji, prevzgoji in pravilnem razvoju, ki pomenijo temeljni namen kazenskih sankcij za mladoletnike.
V obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o tehtnosti tako imenovanega postopnega izrekanja oziroma zaostrovanja vzgojnih ukrepov, kot to neutemeljeno pričakuje pritožnica.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo izvedenki, da porušeno delovanje ščitnice vpliva tako na psihično stanje kot tudi na delovanje srca, pljuč in vseh ostalih funkcij v telesu, ki so povezane s ščitničnimi hormoni, in ni podvomilo o strokovnosti njene ocene, (-) da bi ob nezdravljenju tako porušenega delovanja ščitnice zadržana huje ogrožala svoje zdravje in tudi življenje, saj bi lahko prišlo do motenj srčnega ritma in celo do zastoja srca; (-) da zadržana zdravila za zdravljenje ščitničnih težav neracionalno odklanja, ker jim ne zaupa; njena odklonilnost pa je posledica trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je do kakršnegakoli diagnosticiranja zdravstvenih težav in uvajanja novih zdravil nezaupljiva in že v začetku povsem odklonilna. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je podan tudi pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, to je hudo ogrožanje zdravja in življenja zadržane.
Pri vprašanju, kdaj se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ne gre (le) za vprašanje, koliko časa mine od izpolnitve zahtevka do umika tožbe, ampak je bistveno, da vmes ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje.
solidarni porok - neposredno izvršljiv notarski zapis - zapadlost terjatve - sprememba upnika
Izogibanje dvigovanju pošte se zaradi varstva pravnega prometa ne more tolerirati. Povprečno skrben človek poštne pošiljke dviguje in je krivda stranke same, če poštnih pošiljk ne dviguje ter zaradi tega nastanejo pravne posledice.
delo z elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba - rok za sodno uveljavljanje pravic - prenehanje opravljanja dela - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Med strankama vsaj od 1. 10. 2023 dalje ni bilo več elementov delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, zato dne 16. 11. 2023 vložena tožba ni vložena v 30-dnevnem roku iz 200. člena ZDR-1. Pri tem ni pomembno, da je toženka s tožnico sklenila še eno avtorsko pogodbo za čas od 1. 10. 2023. Bistveno je, da tožnica od 1. 10. 2023 dela za toženko ni več opravljala, niti po avtorski pogodbi.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00084456
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 37, 143, 143/1, 143/2, 143/7, 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - tatvina - neuspelo napeljevanje - zloraba osebnih podatkov - pravočasnost odpovedi - seznanitev z odpovednim razlogom - predstojnik
Trenutek ugotovitve odpovednega razloga je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, ko gre za odpoved policistu, pravilno vezalo na seznanitev s strani (v. d.) generalnega direktorja policije in ne že na morebitno predhodno seznanitev s posamezno od kršitev s strani službe, ki je pripravljala odpoved, niti na trenutek, ko bi morala biti po notranjih pravilih o kršitvi seznanjena Služba generalnega direktorja policije oziroma slednji, vendar ni bil.
Sodišče v delovnem sporu lahko samo presoja in ugotavlja, ali ima določena kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja ne glede na odločitev upravičenega tožilca o kazenskem pregonu. Ni potrebna niti uvedba kazenskega postopka, še manj pa, da bi bila kazenska odgovornost tožnika ugotovljena s pravnomočno sodbo.
Tožnik posameznih očitanih vstopov v računalniško vodeno zbirko podatkov ni uspel upravičiti, saj ni dokazal, da je vanje vpogledoval v službene namene.
OZ člen 130, 130/1, 319, 319/1. ZJU člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 34.
vračilo stroškov specializacije - obljuba dana drugemu - predstojnik - Republika Slovenija
Toženec se je pogodbah o osnovnem in specialističnem izobraževanju in usposabljanju zavezal določen čas ostati v delovnem razmerju pri ministrstvu B. (in ne katerem koli drugemu ministrstvu). Delodajalec v državnem organu je sicer res Republika Slovenija (prvi in drugi odstavek 3. člena ZJU), vendar pa pravice in dolžnosti delodajalca v državnem organu izvršuje predstojnik (prvi odstavek 4. člena ZJU) oziroma z njegove strani pooblaščena oseba (34. člen ZJU). Toženec ni zatrjeval, da bi mu predstojnik ministrstva B. ali pa ustrezno pooblaščena oseba (le) tega ministrstva odpustila dolg plačila sorazmernega dela stroškov usposabljanja in izobraževanja. Obveznost namreč preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja (prvi odstavek 319. člena OZ). Toženec pa tega ni zatrjeval, pač pa je zatrjeval, da so mu na ministrstvu A. obljubili, da mu teh stroškov usposabljanja in izobraževanja ne bo treba plačati. Obljuba, dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, pa ne veže tretjega - v konkretnem primeru ministrstva B. (prvi odstavek 130. člena OZ).
aktivna legitimacija upnika - formalna legaliteta - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom o aktivni legitimaciji upnikov, ker njihova aktivna legitimacija izhaja že iz izvršilnega naslova, v katerem so upniki jasno navedeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00082612
OZ člen 5, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24. ZPotK-2 člen 52. URS člen 33. ZPP člen 163, 163/4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah preambula 16. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 7.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - protipravno ravnanje banke - načelo vestnosti in poštenja - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - dolžnost razkritja informacij - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - merilo povprečnega potrošnika - dokazna ocena izpovedi prič - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izrek stroškovne odločitve - začetek teka roka - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Ni pomembno, ali je banka mogla napovedati znatno spremembo tečaja, niti da ni bilo gotovo, ali se bo tečajno tveganje realiziralo v škodo ali v korist tožnikov; odločilno je, da je glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov) morala pričakovati, da v odplačilni dobi kredita lahko pride do velikih pretresov na valutnem trgu in s tem do tečajnih sprememb.
Ob sklepanju pogodbe je poleg ZPotK veljal tudi ZVPot, ki pri opredelitvi nepoštenosti pogodbenega pogoja izhaja iz utemeljenih pričakovanj potrošnika glede izpolnitve pogodbe oziroma uveljavljanja svojih pogodbenih interesov. Potrošnik jih lahko oblikuje, če ponudnik kot informacijsko in pogajalsko močnejša stranka ravna v skladu z vestnostjo in poštenjem. Poskrbeti mora torej za prenos tistih informacij, ki bodo (povprečnemu) potrošniku omogočili enakovreden pogajalski položaj. Da zahteva po lojalnem in pravičnem sodelovanju ponudnika vključuje upoštevanje potrošnikovih interesov, izhaja tudi iz 16. uvodne izjave Direktive 13/93. Dolžnost informiranja potrošnika tako ni določena za nazaj, ampak je veljala že ob sklenitvi pogodbe.
Ker je za presojo odločilen kriterij povprečnega potrošnika, obseg dolžnega pojasnila ni odvisen od stopnje kreditojemalčeve izobrazbe.
ZDR-1 člen 7, 7/4. ZPP člen 8, 165, 165/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Sodišče prve stopnje je za ugotovljena ravnanja - ukrepe toženke v zvezi z anonimnim pismom - le zaključilo, da predstavljajo trpinčenje, ne da bi navedlo razloge, ki so narekovali takšno presojo. Kot že navedeno, posamezna ravnanja ne pomenijo trpinčenja, zato je bistvena obrazložitev, zakaj kot celota objektivno ustrezajo tej opredelitvi. Navedeno je v izpodbijani sodbi povsem izpadlo, tako da izostanek razlogov o odločilnih dejstvih onemogoča njen pritožbeni preizkus, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kljub razveljavitvi izpodbijane sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pritožbeno sodišče opozarja na s strani toženke izpostavljeno enostransko presojo (domnevno spornih) ravnanj zgolj na podlagi trditev in dokazov tožnic. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje sta tožnici s svojimi izpovedmi potrdili njune trditve, ki so se nanašale na osamitev od vodje in ostalih delavk v kadrovski službi (verbalno in s premestitvijo v drugo pisarno), odvzem nekaterih pooblastil za opravljanje dela in prikrito prisilo pri izvedbi poligrafskega testiranja, pri čemer ni dokazno ovrednotilo izpovedi prič, ki so izpovedale drugače, da medsebojni odnosi že pred anonimnim pismom niso bili dobri in da jih je ta dogodek le še zaostril ter da je bila po seznanitvi vodja kadrovske službe zadržana do vseh delavk. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da slabih odnosov v delovnem okolju samih po sebi ni mogoče opredeliti za trpinčenje. Ugotovitev sodišča prve stopnje o verbalni osamitvi tožnic ni skladna z ugotovitvijo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da toženka komunikacije obeh tožnic z vodjo kadrovske službe ni omejila, da bi šlo za prepovedano omejevanje komunikacije, ampak kot previdnostni ukrep po uveljavljanju trpinčenja s strani tožnic.
Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zakon višjemu sodišču ne daje podlage, da pritožnika oprosti plačila stroškov nasprotne stranke, ki so bili odmerjeni in mu naloženi v plačilo z izpodbijanim sklepom.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje zakonca - procesno trditveno in dokazno breme - kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme o obstoju in velikosti posebnega premoženja in vložkih iz posebnega premoženja v skupno premoženje je na zakoncu, ki se sklicuje na posebno premoženje.
KZ-1 člen 209. ZKP člen 100, 101/1, 100/2, 104, 104/1, 104/2, 105, 105/1, 105/2. OZ člen 168, 186, 253, 253/2.
premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - adhezijski postopek - premoženjska škoda - pogodbena kazen
Odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v adhezijskem postopku se lahko sprejme šele na podlagi presoje konkretnega primera v obliki upoštevanja vseh relevantnih določb civilnega, materialnega in procesnega prava.
Premoženjskopravnem zahtevku kazensko sodišče ne sme ugoditi, če oškodovanec v pravdi ne bi mogel uspeti.
Vprašanje (višine) premoženjske koristi v sferi obtožencev ni nujno enako (višini) premoženjske škode v sferi oškodovane družbe.
Kumulativno uveljavljanje pogodbene kazni in povrnitve škode ni dopustno.
Adhezijski postopek ne sme nerazumno in prekomerno obremenjevati kazenskega postopka.
odškodninska odgovornost bank - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - izbris obveznic - nadaljevanje prekinjenega postopka - imetniki podrejenih obveznic - izključna krajevna pristojnost - sklep o nepristojnosti - nov zakon - pravica do izjave
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper A. zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
Glede na to, da so bili solastniki nepremičnine, ki je bila predmet delitve, zgolj predlagateljica in tri nasprotne udeleženke, je skupne stroške ustrezno razdelilo med štiri solastnike, kot pojasnjeno v 36. do 41. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker Občina ... ni bila solastnica zemljišča, ki je bilo predmet delitve, temveč je postala lastnica dela nepremičnine šele po opravljeni delitvi solastne nepremičnine, skupnih stroškov delitve stvari v solastnini ne krije.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 318, 318/1, 318/1-1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe - pravilnost vročitve - neuporaben hišni predalčnik - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo - pravica do odgovora na pritožbo - navedbe v odgovoru na pritožbo - povrnitev potrebnih stroškov - nepotrebni stroški
Ne glede na težave z neuporabnim hišnim predalčnikom je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se šteje vročitev tožencu za opravljeno 5. 10. 2023, ker mu je bilo 20. 9. 2023 puščeno obvestilo o pošiljki, na katerega ni reagiral, pošiljka sama pa zaradi neuporabnega predalčnika kasneje ni bila puščena v njem. Na navedeno je bil pravilno opozorjen, tako s strani Pošte kot tudi s strani sodišča. S strani slednjega je prejel tudi poizvedbo, ki mu je bila puščena na vratih. Z golim zanikanjem, da ničesar ni prejel, ne more uspeti, še zlasti ne zato, ker trdi, da je njegov predalčnik ves čas v redu v funkciji in da ga je pregledoval.