predlog za izdajo začasne odredbe - prepustitev stanovanja - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - nasilje - psihično nasilje - konfliktnost med starši - ogroženost otroka - vožnja pod vplivom alkohola - skrb staršev za otroke - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - komuniciranje na daljavo
Zatrjevanju, da izpostavljenost verbalnemu nasilju predstavlja ogrožanje otrok in trajno vpliva na njihov psihosomatski razvoj, je načeloma moč pritrditi, za izdajo predlagane začasne odredbe pa je treba nasilje in ogroženost otrok konkretno izkazati. V konkretnem primeru to ni bilo izkazano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00087839
DZ člen 83, 83/1. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17/3. URS člen 22, 23.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakona - sklepanje a maiori ad minus
V primeru, da upnik, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov, ne bi imel možnosti vložitve tožbe po 83. členu DZ, bi mu bili s tem v primerjavi z upnikom, ki ima druge vrste izvršilni naslov, kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088328
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 4a, 22, 33, 174, 174/1, 210, 210/1, 210/2, 201/2-1, 210/2-2. DZ člen 4.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih - ugotovitev obstoja dedne pravice - obstoj zunajzakonske skupnosti - neveljavnost zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti - sodna praksa - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - trditveno in dokazno breme - dejanske okoliščine - obrazloženost odločbe
Sodna praksa stoji na stališču, da gre v primeru iz 33. člena ZD za izločitev predmetov po sili zakona, zato je trditveno in dokazno breme na tistem, ki meni, da ni podlage za izločanje.
Ker mora obstoj zunajzakonske skupnosti z zapustnico izkazati dedič A. A., ki to zunajzakonsko skupnost zatrjuje, je odločitev o napotitvi tega dediča na pravdo glede gospodinjskih predmetov ob ugotovljenih okoliščinah preuranjena. Napotitev na pravdo glede teh predmetov, in to druge dedinje, bi bila oz. bo na mestu šele, če in ko bo ugotovljeno, da ima dedič A. A. dedno pravico na podlagi zunajzakonske skupnosti.
ZPP člen 160, 165, 165/3. ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/7, 64, 64/1, 64/3, 64/5, 65, 65/1, 65/2, 65/3.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - odločitev o stroških postopka - zmotna uporaba materialnega prava - preuranjena odločitev - stroški ugovora tretjega - pritožbeni stroški
Upnik oziroma tretji sta do povrnitve stroškov, nastalih v postopku odločanja o ugovoru tretjega, upravičena v skladu z določbami šestega in sedmega odstavka 38. člena ZIZ, pri odločanju o teh stroških pa je treba smiselno upoštevati tudi določbo 160. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Tretji mora tako upniku povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so upniku nastali v posledici ugovora tretjega, ki se je tudi v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazal za vsebinsko neutemeljenega, oziroma če dolžnik tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe sploh ni vložil. Tudi upnik pa mora tretjemu povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so tretjemu nastali, ker je upnik predlagal oziroma vztrajal pri izvršbi na predmet, na katerem ima tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, in v zvezi s katerim se je izvršba v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazala za nedopustno. Vendar pa upnik tretjemu, četudi se izkaže, da izvršba na določen predmet ni dopustna, stroškov ni dolžan povrniti, če sodišče ugotovi, da je upnik utemeljeno mislil, da na tem predmetu ne obstajajo pravice drugih. V takem primeru sodišče namreč ob smiselni uporabi določbe 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške.
Glede na pojasnjeno je dokončno odločitev o stroških postopka z ugovorom tretjega mogoče sprejeti šele po pravnomočnem zaključku postopka, ki teče zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, oziroma, če tretji ne vloži tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, po izteku roka za vložitev takšne tožbe. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.
začasna odredba - omejitev starševske skrbi - obvezno cepljenje otrok - zdravniški pregled - redno šolanje
Pritožba obsežno obrazloženih in prepričljivih razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljene ugovorne trditve nasprotnih udeležencev o neizkazanosti ogroženosti mld. hčere A. A. in ki temeljijo na obširni listinski dokumentaciji in na zaslišanju strokovne delavke, konkretizirano ne izpodbija. Ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje o ugotovljeni ogroženosti mld. hčere, ker ji nasprotna udeleženca ne zagotavljata pravice do izobrazbe (in ker ni vključena v družbo in ne more pridobivati socialni veščin) in o zdravstveni ogroženosti, ker je prva nasprotna udeleženka ob zaznanih psihofizičnih zdravstvenih težavah hčerke ravnala samovoljno in ji ni omogočila specialističnega zdravniškega pregleda, prav tako ne sistematski pregledov in obveznega cepljena - je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo takšne ugovorne trditve, pravilna.
vzpostavitev etažne lastnine - skupni deli stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del - dokazni standard verjetnosti - terasa
Glede na to, da so stroške sanacije terase, ki je hkrati nadstrešek nad vhodom v stavbo, sanirali vsi etažni lastniki, pritožnica pa pravnega naslova, da je ob nakupu prostorov v stavbi kupila tudi teraso in shrambo pod stopnicami, ni izkazala (položaj kupljenih delov je bil razviden iz zemljiške knjige), česar v pritožbi tudi ne izpodbija, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sta dela 451 in 454 splošna skupna dela stavbe.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - opustitev zdravljenja - udeležba v prometu - paranoidna shizofrenija - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje varnosti
Vedenje zadržane osebe pomeni hudo ogrožanje njenega zdravja, pa tudi njenega življenja kot tudi ogrožanje ostalih udeležencev v cestnem prometu, saj je oseba v poslabšanem stanju duševne motnje nepredvidljiva. Ugotovljeno je bilo, da je delovanje zadržane osebe posledica njene duševne motnje. Zaradi nje ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
Sodišče je prepričljivo pojasnilo, da je oseba zaradi poslabšanja bolezni zdravstveno ogrožena. Opustila je vsa zdravila, tudi za ščitnico. Pri njej so bile zaznane kognitivne motnje. Te se lahko z opuščanjem vzdrževalne terapije kronificirajo in povzročijo predčasen kognitivni upad, čeprav ima oseba komaj 26 let. V preteklosti je že prišlo do suicidalne ogroženosti. Ob nanizanih razlogih ni dvoma, da so podane predpostavke, ki utemeljujejo odločitev o sprejemu na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Bistvena in z izvedenskim mnenjem podkrepljena je ugotovitev sodišča, da oseba zaradi akutnega poslabšanja duševne motnje ni zmožna razumeti pristanka na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. To ji onemogoča hudo motena presoja realnosti, zato njena privolitev ne bi bila odraz svobodne volje.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - stiki staršev z otrokom - rejništvo - ogroženost otroka - odvisnost od alkohola - odvisnost od drog - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - izvedensko mnenje - izvedenec klinične psihologije - izvedenec psihiatrične stroke - načelo najmilejšega ukrepa - potrebnost in sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče ukrep sprejelo le zaradi dogodka s 16. 8. 2024, ko nasprotna udeleženka zaradi opitosti ni zmogla ustreznega nadzora nad sinom in je prišlo do opeklin, saj je ta dogodek predstavljal le tipičen dogodek, ko oseba pod vplivom psihoaktivnih snovi ne zmore oceniti svojih sposobnosti in otroku postaviti meja, ter dokaz, da je otrok, ki takrat še ni dopolnil treh let, pri nasprotnih udeležencih lahko resno ogrožen. Ob nespornih ugotovitvah, da je tudi nasprotni udeleženec jemal prepovedane substance in pretirano užival alkohol, ni pomembno, če deček, za katerega samostojno nikoli ni skrbel, poškodb ni dobil v njegovi oskrbi.
LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00088012
OZ člen 190, 190/1, 347, 348,. ZLS člen 51b, 51c. ZZK člen 147, 150, 150/1. ZDOIONUS člen 5, 5/2. ZKN člen 115, 116, 117, 118, 119, 120.
delitev premoženja občin - verzija - ustanovitev nove občine - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - zastaranje občasne terjatve - katastrska občina - razpolagalni posel - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je sporna parcela last tožene stranke, saj je ob ustanovitvi te občine ležala na njenem območju, kar izhaja že iz označbe katastrske občine. Takšen dejanski zaključek pa je najmanj preuranjen, saj temelji na zmotni materialnopravni premisi, na kar upravičeno opozarja tožeča stranka v obravnavani pritožbi. Zgolj to, da se sporna nepremičnina nahaja v k.o. C ne more biti presumptio iuris et de iure lastništva parcele.
denarna kazen - rok za izpolnitev obveznosti - nenadomestno dejanje
Nasprotna udeleženca sta sklep o začasni odredbi prejela 15. 3. 2025 in deklice, kljub seznanjenosti z njeno vsebino, v sedemdnevnem roku nista pripeljala niti v šolo, niti na zdravniški pregled. Zato začasne odredbe nista izvršila, saj nista opravila naloženih nenadomestnih dejanj, ki jih lahko opravita le onadva.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00088426
ZP-1 člen 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1, 62/1-2, 65, 65/2, 144, 144/1. ZUP člen 35, 35-1. ZJRM-1 člen 7, 7/2. URS člen 23, 23/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
postopek o prekršku - izdaja plačilnega naloga - nedostojno vedenje do uradne osebe - policist - izločitev uradne osebe - načelo nepristranskosti
V primeru, ko o prekršku nedostojnega vedenja odloči oziroma izda plačilni nalog policist, do katerega se je storilec nedostojno vedel, nedvomno obstaja konflikt interesov, ki zahteva izločitev te uradne osebe (policista) prekrškovnega organa iz postopka odločanja v hitrem postopku o prekršku zoper storilca.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sklep o zavrnitvi predloga - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok - pravnomočna odločba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - bistveno spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - največja korist otroka - skupno starševstvo - enakopravnost staršev - obseg stikov - stanje ob zaključku glavne obravnave - polnoleten otrok - prenehanje starševske skrbi - cilj - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
O spremembi zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo se odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.
Predpostavlja se, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka v teh postopkih. Sodišče tako ponovno ne ugotavlja, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za varstvo in vzgojo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.
Okoliščina, da so se od odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo materi povečali stiki očeta z otrokoma, s katero je predlagatelj utemeljeval predlog za spremembo odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ni takšne narave oziroma ne predstavlja spremenjene okoliščine glede na okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo v predhodnem postopku, in ki bi od sodišča terjale poseg v pravnomočno sodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni sporno, oče nasproti materi ni bistveno spremenil načina komuniciranja kot tistega dejavnika, ki je bil eden glavnih ovir za odločitev o skupnem varstvu in vzgoji. Tudi predlog CSD, da bi s skupnim starševstvom odpadle težave glede preživnine, kjer imata stranki največ težav, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Pa tudi sicer gre bolj za predvidevanje CSD, brez utemeljene strokovne podlage.
Ker potreba po posebni beljakovinski prehrani pri tožniku ni bila zdravstveno indicirana, prav tako pa ni bila potrebna vadba tožnika pod nadzorom strokovnega osebja, toženki ni mogoče očitati, da je opustila ustrezno zdravstveno oskrbo.
Tožnik je na Vrhovno sodišče RS posredoval vlogo, ki je bila v pristojno reševanje odstopljena sodišču prve stopnje. Sodišče je ugotovilo, da gre za pritožbo, vloženo zoper sklep Psp 53/2025 z dne 26. 3. 2025. Ker zoper sklep pritožbenega sodišča ni dovoljena pritožba, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo. Pritožba je dovoljena le zoper sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 363. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je torej pravilno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088982
OZ člen 174, 179. ZPP člen 161, 161/4, 195, 318, 318/1.
zamudna sodba - navadno sosporništvo - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovalnica in delodajalec - delovna nesreča
S prvo toženko, pri kateri je imela zavarovano svojo civilno odgovornost, je druga toženka solidarno odgovorna za nastalo škodo, vendar ne gre za enotno, ampak navadno sosporništvo, zato se procesna dejanja prve toženke ne raztezajo tudi na drugo toženko. Vsak sospornik je samostojna stranka postopka, njegova dejanja ali opustitve pa ne koristijo in tudi ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). S tem, ko je prva toženka odgovorila na tožbo, je ustvarila procesni učinek le zase. Druga toženka bi morala sama odgovoriti na tožbo, da bi preprečila izdajo zamudne sodbe, česar pa ni storila, zato mora nositi posledice svoje opustitve.
Prvostopno sodišče je v 7. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da je tožena stranka v ugovoru zgolj pavšalno ugovarjala vtoževani terjatvi, kasneje pa ni odgovorila na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe. V skladu z 214. členom ZPP je presodilo, da je dejansko stanje med pravdnima strankama nesporno in odločilo o zahtevku na podlagi prvega odstavka 488. člena ZPP. Ugotovilo je, da je poslovni odnos med pravdnima strankama imel naravo prevoznih pogodb (1. odstavek 666. člena OZ), na podlagi katerih tožeča stranka po posameznih računih terja še vtoženi znesek. Ker tožena stranka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti plačila, je ugodilo tožbenemu zahtevku v celoti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, (-) da je tako ustno kot po telefonu zahtevala CMR zaradi zavarovanja tovora, ker je manjkalo 10 gum pri razkladu, (-) da je pozvala toženo stranko na obrazložitev v zvezi z nastalo škodo, kar dokazuje šele s predloženimi dokazi v pritožbi, (-) da ni predložila potrdila, da posluje brez žiga, saj gre za pritožbene novote, ki jih tožena stranka ni uveljavljala pravočasno pred sodiščem prve stopnje (337. člen ZPP). Prav tako tudi ni pojasnila zakaj brez svoje krivde tega ni mogla storiti pravočasno. Pritožbenih novot pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZIZ člen 24, 24/2. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-6, 17, 17/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - prevzem dolga na podlagi zakona - ugovor plačila - ugovor zastaranja - trditveno in dokazno breme dolžnika - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - stroški postopka - omejitev odgovornosti
Zakon v ničemer ne posega v temeljna načela dokaznih postopkov, niti torej ne v načelo, da negativnih dejstev ni treba niti mogoče dokazovati. Zahteva, da upnik dokaže, da terjatev še ni bila plačana, bi pomenila, da se od upnika terja, da dokazuje negativno dejstvo. Smiselno enako velja tudi glede zastaranja terjatve. Tudi to, da terjatev ni zastarala, ne sodi v upnikovo trditveno in dokazno breme. Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
Utemeljeno upnik izpodbija tudi stališče sodišča prve stopnje, da lahko upniki plačilo terjatev zahtevajo le na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih neposredno zoper družbenike izbrisanih družb. Napačno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da so predmet prevzema dolga po ZOKIPOSR samo terjatve, ki jih je povzročila ali bila dolžna izbrisana družba in ne tudi terjatve (npr. izvršilni stroški), ki so nastali pri izterjavi od odgovorne družbenice. Neutemeljeno je nazadnje tudi zavzemanje za omejitev upnikove terjatve po višini.
delna sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper sodbo - pravni interes - zavrženje pritožbe
Ker je toženka (delno) pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo (delno) sodbo, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ki ga je toženka pripoznala. Tožnica zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je sama zahtevala od sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 352. členom ZPP).
pravica družbenika do informacije in vpogleda - povezane družbe - informacijske pravice družbenika - zahteva družbenika za informacije - zavrnitev zahteve - objektivni in subjektivni pogoj
Družbenik družbe matere lahko zahteva tiste informacije (in tudi vpogled) o zadevah družbe hčerke, ki so za družbo mater in s tem tudi zanj - družbenika družbe matere in v tem primeru predlagateljev objektivno pomembne. Presoja objektivne pomembnosti je stvar okoliščin vsakega primera, pri tem pa je zelo pomembna stopnja povezanosti družb.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088560
ZASP člen 83, 83/4, 164, 167, 170, 170/1, 170/1-1, 170/1-2, 170/2, 170/7, 173. ZIZ člen 267, 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna odredba po zasp - varstvo materialnih avtorskih pravic - preklic imetniku materialne avtorske pravice - oblikovalni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - prepoved kršenja in bodoče kršitve - predpostavke za sodno varstvo - verjetna izkazanost terjatve - imetništvo avtorskih pravic - kršitev moralne avtorske pravice - nevarnost dejanske kršitve - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljivost sklepa - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
V obravnavanem primeru ni bilo pogojev za takojšnjo zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik je ob sklicevanju na posebno zakonsko ureditev o varstvu in zavarovanju avtorske pravice konkretno opredelil terjatev, ki jo želi zavarovati, konkretiziral pravno relevantna dejstva o obstoju te terjatve in predložil dokaze za svoje trditve.