Najbolj so bili s prekomernimi imisijami obremenjeni tisti, katerih bivališča se nahajajo v neposredni bližini ceste, manj pa po naravi stvari tisti, katerih domovi so oddaljeni približno 15 m in več. Bolj so bili obremenjeni tisti, ki so zaradi upokojitve, nezaposlenosti ali drugih razlogov večino časa preživljali doma, kot tisti, ki so bili zaradi zaposlitve, šolanja ali drugih razlogov določen čas odsotni. S tega stališča tožniki po kriteriju večje oddaljenosti bivališča od ceste (35,23 m) in relevantnega obdobja izpostavljenosti (32 mesecev in ne na prvi stopnji nepravilno zajetih 51 mesecev), kakor tudi z vidika nekoliko manjše jakosti obremenitve okolja s hrupom (preseganje dovoljenih mej obremenjenosti s hrupom le zvečer in ponoči, preseganje kritičnih vrednosti hrupa pa le ponoči, kot utemeljeno izpostavlja pritožba) spadajo v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
V obravnavanem primeru gre za terjatev, ki je imela naravo verzijskega zahtevka, vendar pa je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 420, 420/1-3, 442, 442/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - pravice obrambe - zaslišanje priče - razlogi o odločilnih dejstvih - odločilna dejstva - protispisnost - nejasni razlogi
Neaktivnost obrambe ne more biti podlaga za uspešno trditev, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi sojenje v nenavzočnosti na enem od narokov za glavno obravnavo obsojencu kršena pravica do obrambe oziroma do zaslišanja obremenilne priče.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZPP člen 314, 314/4.
škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - imisije - hrup - delna sodba
Če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, ima oškodovanec pravico zahtevati povrnitev škode, ki presega običajne meje.
Tožnika po kriteriju relativno velike oddaljenosti bivališča od ceste (60,25 m) in obdobja izpostavljenosti prekomernemu hrupu (32 mesecev), kakor tudi z vidika nekoliko manjše jakosti obremenitve okolja s hrupom (preseganje zgolj mejnih vrednosti hrupa in to le ponoči) spadata v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0052745
ZIZ člen 272. OZ člen 134.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice - svoboda izražanja - javna oseba
Poseg v osebnostne pravice je nedopusten, če je pravica do svobodnega izražanja prekoračena na račun osebnostnih pravic. Sodno varstvo je mogoče zagotoviti le za konkretno opredeljeno kršitev osebnostnih pravic s konkretizacijo navedb, ki so objektivno žaljive, zaničljive oziroma ki neutemeljeno vzbujajo dvom o upnikovi poštenosti.
Dejstvo, da tožena stranka s tožečo stranko ni sklenila neposredne prodajne pogodbe, ampak jo je za njen račun sklenila druga oseba, ne vpliva na dolžnost tožene stranke, da jamči za napake na stvari. Pravica zahtevati odpravo stvarne napake je torej s prešla na tožečo stranko s tem, ko je ta pridobila lastninsko pravico na spornem televizorju.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žirovnica člen 22, 23, 42, 62.
terjatev iz naslova neplačanih komunalnih storitev
Ker tožena stranka odpadkov ni puščala v tipizirani posodi oziroma zabojniku, je njen ugovor, da tožeča stranka svojih storitev ni opravila, neutemeljen, saj ni zatrjevala, da je šlo za primer povečanja količin odpadkov oziroma, da je navedeno odredil izvajalec javne službe
povračilo stroškov priči - zapisnik o glavni obravnavi
Glede na to, da se zapisnik o glavni obravnavi sestavlja tako, da sodnik glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik, in da ima oseba, katere izjava je vpisana v zapisnik, glede dela, v katerem je njena izjava, pravico zapisnik prebrati ali zahtevati, da se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, bi priča lahko oziroma morala že na samem naroku sodišče opozoriti, če se z vsebino zapisane zahteve za povračilo stroškov ne bi strinjala.
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 93, 94. KZ-1 člen 257, 263.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik je za svojega znanca – taksista pri direktorju komercialnega sektorja letališča posredoval kot javni uslužbenec oz. uradna oseba („oseba z avtoriteto“) in mu izročil izjavo, da lahko znanec nemoteno opravlja taksi prevoze na letališču, z namenom, da mu pomaga pri opravljanju dejavnosti – prevozu strank z letališča, ker je taksist imel probleme v zvezi z opravljanjem taxi službe na letališču. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, to je 35. člen ZDR, 93. in 94. člen ZJU ter 8. in 21. člen Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev vsaj iz hude malomarnosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožnik je zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil pritožbo. Tožnik v roku 30 dni ni prejel odgovora, komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pa je sprejela sklep, da se zadrži izvršitev sklepa do odločitve o pritožbi. Tožnik je nato vložil tožbo pri pristojnem sodišču. V konkretni zadevi ne gre za reševanje predhodnega vprašanja v smislu določil 1. točke 206. člena ZPP v povezavi z določili 13. člena ZPP. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, pa mora sodišče samo presoditi ali je tožena stranka pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala določbe ZDR in ZJU o postopku pred odpovedjo in o obstoju odpovednega razloga. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka v predmetnem sporu, ker sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni dokončen, je zato materialnopravno zmotna.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo - zakonske zamudne obresti - delo v tujini - zamuda s plačilom - razlog na strani delavca
Tožnik je pred zaposlitvijo pri toženi stranki določeno obdobje delal v tujini. Tožena stranka tožniku za čas, ko je delal v tujini, neutemeljeno ni izplačala dodatka za delovno dobo, ker ni predložil potrdila ZPIZ, saj se delovna doba, pridobljena v tujini, za potrebe izplačila dodatka za delovno dobo ne dokazuje le s potrdilom ZPIZ. Ne gre za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer je za ugotavljanje delovne dobe pristojen le ZPIZ. Dodatek za delovno dobo je pravica delavca v delovnem razmerju, izplačuje pa mu ga delodajalec, zato tožnik lahko pridobljeno delovno dobo dokazuje tudi z drugimi dokazi.
Res je, da plača, vključno z dodatkom za delovno dobo, zapade v plačilo mesečno in da je delodajalec delavcu dolžan izplačati plačo do konca plačilnega dne (134. in 135. člen ZDR), vendar pa je treba v obravnavanem primeru upoštevati, da je prišlo do zamude deloma iz razloga na strani delavca, torej samega tožnika. Tožnik je namreč šele kasneje pridobil potrdilo švicarskega nosilca zavarovanja o delovni dobi pri posameznih tujih delodajalcih. To potrdilo, ki ga je tožena stranka, prejela, pa je predstavljalo zadostno podlago za izplačilo dodatka na delovno dobo, zato je tožena stranka v zamudi s plačilom dodatka za delovno dobo šele od tedaj dalje.
ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 86, 86/3, 374, 374/1, 374/2.
revizija - zavrženje revizije
Po 19. členu ZDSS-1 se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V sporni zadevi je tožnik revizijo vložil sam, pri čemer ni izkazal, niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči (člen 374/1 ZPP v zvezi s členom 374/2 ZPP).
ZDR člen 31. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. Zobr člen 98.a.
vojak - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Tožnik (vojak) je bil odsoten z dela zaporedoma več kot tri delovne dni kar je odpovedni razlog iz 2. točke 1. odstavka 62. člena ZSSloV, po kateri se lahko pogodba o zaposlitvi odpove, če je bila oseba neupravičeno odsotna z dela zaporedoma 3 delovne dni in se na delo ne vrne.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Pri tožnici ni podana izguba delovne zmožnosti, podana pa je III. kategorija invalidnosti zaradi degenerativnih sprememb aksialnega skeleta, stanja po sprostitvi utesnitve v zapestnem prehodu desno in nastajajoči utesnitvi levo ter anksiozno depresivne simptomatike. Po mnenju izvedencev tožnica za svoje dosedanje delo delavke v proizvodnji ni več zmožna, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti pa je zmožna opravljati drugo ustrezno delo v svojem poklicu ali delo na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
pravna podlaga za plačilo sodne takse – začetek nepravdnega postopka – prehodne določbe ZST-1 – pravila za postopke, ki že potekajo – postopek izterjave – višina takse
Obravnavani nepravdni postopek se je pričel z vložitvijo predloga za razdružitev solastnine 18.12.2003, ko je veljal ZST. Iz navedenega razloga se za plačilo sodne takse in za njeno izterjavo uporablja ta zakon.
Tožena stranka se je odjavila s stalnega prebivališča na naslovu, na katerem ji je bila poskušena vročitev tožbe, zaradi preselitve na Hrvaško. Zato ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena, saj je vročevalec ravnal napačno, ko je opravil vročitev po določbah 142. člena ZPP, ki opredeljujejo obveznosti vročevalca v primeru, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Vročevalec bi moral v primeru, če bi dobil informacijo o odsotnosti oziroma preselitvi naslovnika – tožene stranke na drug naslov, ravnati v skladu z določbami 143. člena ZPP, saj je očitno šlo za primer iz 2. odstavka tega člena (ker toženka v spornem času na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, dejansko ni prebivala oz. se je preselila). Sodno pisanje pa bi bilo potrebno vročati na naslov tožene stranke na Hrvaško, na katerem je tožena stranka v spornem času imela prijavljeno prebivališče. Ker vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilno opravljena, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
K tožnikovi pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo odvetnice za zastopanje tožnika v pritožbenem postopku, zato je bilo potrebno tožnikovo pritožbo zavreči (ZPP čl. 98/5).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je s tem, ko je posodila registracijsko kartico sodelavki, da je v času odsotnosti v očitanih dnevih registrirala njen prihod na delo, huje kršila določbo 23. člena Pravilnika o delovnem času, ki nalaga delavcu obveznost, da svojo prisotnost in odsotnost z dela evidentira na registrski uri s svojo identifikacijsko kartico. S tem je tožnica kršila kodeks ravnanja in vedenja pri toženi stranki, da vestno opravlja delo, da spoštuje določbe zakonov, kolektivnih pogodb, splošnih aktov in pogodbo o zaposlitvi ter upošteva razpored delovnih obveznosti. Kršitev navedenih aktov ima naravo hujših kršitev delovnih obveznosti, za katere se lahko kršitelju izredno odpove pogodba o zaposlitvi. Za presojo posledic takšnih kršitev pa je pomembno, da je tožnica z očitano zlorabo kartice, ko je toženo stranko zavedla, da je bila prisotna na delu, čeprav ni bila, dejansko prejela nezasluženo plačo.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 51, 51/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 47, 47/2.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo - uskladitveni dodatek
ZDR nima določil o višini dodatka za delovno dobo, sta pa KPDZD in SKPgd določali dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. SKPgd je sicer res prenehala veljati v letu 2006, vendar je bila navedena kot podlaga za pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni po tem datumu. Kot podlaga je v pogodbah o zaposlitvi navedena tudi Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci, ki je veljala vse do 18. 7. 2008, ko jo je nadomestila Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ki prav tako določa dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Tožena stranka je zato dolžna tožnici izplačati razliko med izplačanim dodatkom za delovno dobo ob upoštevanju delovne dobe pri toženi stranki in dodatkom ob upoštevanju skupne delovne dobe.