najemna pogodba – plačevanje najemnine – molče obnovljeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas – veljavnost pogodbenega določila o obveznosti plačevanja najemnine
Ni mogoče pritrditi stališču, da je navedeno pogodbeno razmerje sicer res molče obnovljeno za nedoločen čas, kar pa ne velja za pogodbeno določilo o plačevanju najemnine. Določila najemne pogodbe se v ničemer niso spremenila, spremenilo se je le trajanje najemnega razmerja.
cesija terjatev po začetku stečajnega postopka – pobot s cediranimi terjatvami – prepoved pobota – začetek postopka prisilne poravnave – stečajni postopek – redakcijska napaka v zakonu
Namen nedovoljenosti pobota je preprečiti, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka, od drugega upnika in tako dosegla pogoje za pobot terjatve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za notranje neskladje v zakonu, ki pa ga je mogoče razrešiti z uporabo razlagalnih metod. S primerjavo starega in novega 263. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da se 286. člen ZFPPIPP sklicuje na 1. točko starega 263. člena ZFPPIPP, ki je novi 263. člen (po noveli C) sploh ne vsebuje. Tako že z uporabo jezikovne in logične razlage določbe 286. člena ZFPPIPP same po sebi sploh ni mogoče uporabiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063598
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 337. OZ člen 435, 462, 462/2.
kupoprodajna pogodba – trditvena podlaga – dokazno breme – izvedba naroka – spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka, saj je po prejemu pripravljalne vloge ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Izvedbe naroka namreč ni predlagala nobena od pravdnih strank, tožena stranka pa se o dejstvih, ki jih je tožeča stranka navedla v pripravljalni vlogi ni izjasnila, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neprerekana in posledično za priznana.
Volja strank, da želita s sklenitvijo arbitražnega dogovora izključiti sodno pristojnost in da bo imela arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne odločbe, bora biti jasno in nedvoumno izražena.
V konkretnem primeru niso podane okoliščine, iz katerih bi lahko sklepali na takšno voljo pravdnih strank. Arbitražni dogovor je vsebovan v enem samem določilu pogodbe, ki predvideva ustanovitev (ad hoc) arbitraže, pri čemer ni znan njen sedež niti število članov, ni določen postopek odločanja niti niso znane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti pristojnost sodišča, ki bi imenovalo arbitra v primeru iz 466. člena ZPP-B.
stroški cenilca - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik
Drugemu dolžniku v postopku postavitve sodnega cenilca in ugotavljanja tržne vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, niso bile okrnjene njegove procesne pravice. Sodišče prve stopnje ga je namreč dejansko obravnavalo kot dolžnika z vsemi procesnimi pravicami, ki temu položaju pripadajo, čeprav je o njegovem vstopu v izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, formalnopravno odločilo šele po izdaji sklepa o postavitvi sodnega cenilca in po izdelavi izvedenskega mnenja. Pritožnik se zato ne more uspešno zoperstaviti odmeri nagrade in povrnitve stroškov sodnemu cenilcu, katere višino bi imel z obravnavano pritožbo še možnost prerekati, vendar je ni izkoristil.
poenostavljena prisilna poravnava - značilnosti - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave -
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe: v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni sodelovanja upravitelja in ni nadzora nad poslovanjem insolventnega dolžnika. Zaradi tega tudi ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Ne gre za podrejeni zahtevek, temveč gre le za podrejeno pravno podlago zahtevka. Gre namreč za zahtevek za plačilo istega zneska, glede utemeljenosti zahtevka pa je tožeča stranka pač navedla več pravnih podlag, podlago iz 198. člena OZ je navedla le podrejeno, če bi sodišče spoznalo, da ni utemeljen zahtevek iz zatrjevane podlage po 602. členu OZ. Pri tem pa ni šlo za druga dejstva, temveč je dejanska podlaga tožbenega zahtevka ves čas ista. Zato niti ni moglo iti za spremembo tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076730
OZ člen 240, 481, 963. ZPP člen 252, 252/2.
garancija za brezhibno delovanje stvari – poslovna odškodninska odgovornost – obrnjeno dokazno breme – regresni zahtevek – subrogacija - izvedenec – obseg in predmet izvedenskega mnenja
Tožena stranka bi se svoje odgovornosti lahko razbremenila le, če bi dokazala zunanji vzrok požara. Gre za odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti in ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje.
Zakon tožeči stranki ne daje možnosti, da bi še po vložitvi tožbe lahko spreminjala oziroma vplivala na določitev krajevno pristojnega sodišča, ampak se njena pravica v primeru določene izbirne pristojnosti izčrpa že z izbiro sodišča, na katerega vloži zahtevo za pravno varstvo.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedobroverni posestnik - izselitev - obveznost sočasne izpolnitve - prikrajšanje - okoriščanje
Za obstoj prikrajšanja tožnice je pravno nepomembno, kaj je le-ta nameravala storiti s stanovanjem, iz katerega sta se bila toženca dolžna izseliti (bodisi da bi ga prodala, oddala v najem, bodisi zrušila za potrebe gradbenega dovoljenja. Dolžnost konkretizacije prikrajšanja namreč stranki, ki vtožuje uporabnino kot (izključna) lastnica nepremičnine, nalaga breme zatrditve (zgolj) tistih okoliščin, ki izključujejo obstoj privolitve v prikrajšanje - torej okoliščin, ki utemeljujejo zaključek, da je bila uporaba stvari mogoča, tožena stranka pa je tožeči brez pravnega temelja in brez njenega soglasja takšno uporabo onemogočala.
Upoštevajoč ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica pozvala toženca na prostovoljno izpraznitev stanovanja, pri čemer uporabnino v konkretni zadevi zahteva (šele) od poteka roka za prostovoljno izpolnitev, določenega v pozivu, ne more biti dvoma, da tožnica s takšno uporabo tožencev ni soglašala.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšana sredstva za preživetje – minimalna plača – solastništvo nepremičnine
Glede na to, da tožniku po plačilu preživnine za preživljanje ostane le nekaj čez 200,00 EUR oziroma minimalna plača, bi bila po mnenju pritožbenega sodišča s plačilom sodne takse za redni postopek na prvi stopnji v višini 615,00 EUR občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani. Tožnik je res solastnik do ½ hiše, vendar gre za nepremičnino, ki mu prihodkov ne prinaša, saj v njej živi.
sprememba tožbe – pravica do izjave – neupoštevanje izjave o nasprotovanju spremembi tožbe
Tožena stranka je v podeljenem roku izjavila, da spremembi tožbe nasprotuje, vendar se je ta vloga založila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Vendar pa to dejstvo ni vplivalo na pravilnost odločitve o dovolitvi spremembe tožbe. Sodišče namreč lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
upravičen razlog za preložitev naroka – bolezen – poškodba – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Preložitev naroka zaradi bolezni (stranke, zakonitega zastopnika idr.) praviloma ni upravičen razlog za preložitev naroka.
Bolezen (poškodba) je lahko le izjemoma razlog za preložitev naroka, in sicer če sta izpolnjena za to določena zakonska pogoja. Prvi pogoj je, da je bolezen (v razmerju do razpisanega naroka) nenadna in nepredvidljiva, t.j. če je nastopila prav na dan naroka ali tik pred njim, tako, da se stranka na to okoliščino objektivno ni mogla pripraviti. Drugi pogoj je, da je bolezen (poškodba) takšne narave, da stranki onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0076933
ZPP člen 458, 458/1. ZVO-1 člen 149. OZ člen 9.
ravnanje s komunalnimi odpadki - zavezanci za plačilo - uporabnik - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Toženec mora plačevati komunalne odpadke tam, kjer ima registrirano svojo dejavnost. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov namreč bremeni vse uporabnike, tj. vsa gospodinjstva, gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki poslujejo na tem območju, ne glede na to, ali storitve dejansko koristijo ali ne.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pravilno je pritožbeno stališče, da je zato sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko izvršilni naslov, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (četrti odstavek 62. člena ZIZ in tretji odstavek 44. člena ZIZ), ter v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.
Tožnik ni izkazal za verjetno, da je odredba tožene stranke o opravljanju dela in napotitvi v drugo organizacijsko enoto nezakonita. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se sprememba organizacijske enote ne šteje za spremembo pogodbe o zaposlitvi, če pa gre za napotitev na delo v drug kraj, pa prihod od doma do delovnega mesta in nazaj ne sme trajati več kot tri ure. Tožnik v primeru opravljanja dela v drugem kraju, če bi uporabil javni prevoz, ne bi mogel poskrbeti za prevoz otrok v mesto, tega pa ne bi mogel (glede na delovni čas) tudi v primeru, če bi delo opravljal v kraju, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato na podlagi tožnikovih navedb še ni mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana, kar pomeni, da niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po kateri naj bi sodišče naložilo toženi stranki, da tožniku omogoči opravljanje dela v kraju in na delovnem mestu, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 272. člena ZIZ.
zakonska zveza – prenehanje življenjske skupnosti – formalno obstoječa zakonska zveza – zunajzakonska skupnost z novim partnerjem – dedna pravica – prikrita pravna praznina – načelo pravne enakosti
Partner zapustnice, s katero sta več kot 20 let živela v zunajzakonski skupnosti in imela skupne otroke, ima dedno pravico po zapustnici, kljub temu, da je bila zapustnica ob smrti še vedno poročena z bivšim partnerjem, pri čemer je zakonska zveza dejansko prenehala že leta 1984, a do formalne razveze ni prišlo.
ZPP člen 108, 108,/1, 108/2, 108/4, 168. ZST-1 člen 12, 12/3, 12/4.
taksna oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - zavrženje vloge
Dolžnica je na poziv sodišča ponovno posredovala zgolj izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki je ni dopolnila z zahtevanimi dokazili, in to kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim jo je pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, izrecno opozorilo na pravne posledice v primeru takega ravnanja.
Terjatev tožnikov, ki temelji na prvem odstavku 104. člena ZOR (ta se v zadevi uporablja na podlagi 1060. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ), ki določa, da mora, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, zastara v splošnem 5 letnem zastaralnem roku po 371. členu ZOR. Odškodninska terjatev na podlagi 108. člena ZOR, izhaja iz nepogodbene odškodninske obveznosti nasprotne pogodbene stranke, za katero pa ne veljajo zastaralni roki, določeni za zastaranje terjatev iz posameznih pogodb, temveč zastaralni roki iz 376. člena ZOR, ki urejajo zastaranje odškodninskih terjatev.