sprememba tožbe – pravica do izjave – neupoštevanje izjave o nasprotovanju spremembi tožbe
Tožena stranka je v podeljenem roku izjavila, da spremembi tožbe nasprotuje, vendar se je ta vloga založila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Vendar pa to dejstvo ni vplivalo na pravilnost odločitve o dovolitvi spremembe tožbe. Sodišče namreč lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Ne gre za podrejeni zahtevek, temveč gre le za podrejeno pravno podlago zahtevka. Gre namreč za zahtevek za plačilo istega zneska, glede utemeljenosti zahtevka pa je tožeča stranka pač navedla več pravnih podlag, podlago iz 198. člena OZ je navedla le podrejeno, če bi sodišče spoznalo, da ni utemeljen zahtevek iz zatrjevane podlage po 602. členu OZ. Pri tem pa ni šlo za druga dejstva, temveč je dejanska podlaga tožbenega zahtevka ves čas ista. Zato niti ni moglo iti za spremembo tožbe.
plačilo nadomestila za uporabo tuje nepremičnine - verzija - primerno nadomestilo v višini tržne najemnine
Sodna praksa lastniku nepremičnine, ki jo uporablja tretji brez pogodbe in dogovora o plačilu, priznava nadomestilo, ki bi ga bilo mogoče doseči sporazumno s pogodbo. Sodišče prve stopnje je priznalo nadomestilo v primerni višini neto tržne najemnine, ki jo je ugotovil izvedenec gradbene stroke.
ZPP člen 108, 108,/1, 108/2, 108/4, 168. ZST-1 člen 12, 12/3, 12/4.
taksna oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - zavrženje vloge
Dolžnica je na poziv sodišča ponovno posredovala zgolj izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki je ni dopolnila z zahtevanimi dokazili, in to kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim jo je pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, izrecno opozorilo na pravne posledice v primeru takega ravnanja.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedobroverni posestnik - izselitev - obveznost sočasne izpolnitve - prikrajšanje - okoriščanje
Za obstoj prikrajšanja tožnice je pravno nepomembno, kaj je le-ta nameravala storiti s stanovanjem, iz katerega sta se bila toženca dolžna izseliti (bodisi da bi ga prodala, oddala v najem, bodisi zrušila za potrebe gradbenega dovoljenja. Dolžnost konkretizacije prikrajšanja namreč stranki, ki vtožuje uporabnino kot (izključna) lastnica nepremičnine, nalaga breme zatrditve (zgolj) tistih okoliščin, ki izključujejo obstoj privolitve v prikrajšanje - torej okoliščin, ki utemeljujejo zaključek, da je bila uporaba stvari mogoča, tožena stranka pa je tožeči brez pravnega temelja in brez njenega soglasja takšno uporabo onemogočala.
Upoštevajoč ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica pozvala toženca na prostovoljno izpraznitev stanovanja, pri čemer uporabnino v konkretni zadevi zahteva (šele) od poteka roka za prostovoljno izpolnitev, določenega v pozivu, ne more biti dvoma, da tožnica s takšno uporabo tožencev ni soglašala.
umik pritožbe – priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave – upravičenost do stroškov v pravdi
Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela, kar pomeni, da je po temelju upravičena do povrnitve nastalih pravdnih stroškov.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0069654
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/5, 132/6. ZNVP člen 6, 6/2. ZIZ člen 141, 163c.
predhodna odredba - čas pridobitve ločitvene pravice - pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja
Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja se pridobijo z ustreznim vpisom v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, če je bil vpis v centralni register vnesen pred začetkom takšnega postopka. Podobno tudi 163.c člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ določa, da upnik pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v izvršilnem postopku z vpisom sklepa o izvršbi oziroma sklepa o predhodni odredbi v centralni register vrednostnih papirjev.
u upnik pridobi ločitveno pravico na zarubljenih sredstvih v primeru, da je bil rubež opravljen do začetka stečajnega postopka, ta pa je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, pri čemer je pri izvršbi na sredstva pri OPP treba upoštevati, da zastavna pravica (ločitvena pravica) lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevi tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov nepravilno upoštevalo tudi priglašene stroške v zvezi s postopkom z ugovorom tretjega, saj gre pri tem za izvršilne in ne pravdne stroške. O navedenih stroških bo namreč glede na končni uspeh tožeče stranke z ugovorom tretjega odločilo izvršilno sodišče v postopku zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0076933
ZPP člen 458, 458/1. ZVO-1 člen 149. OZ člen 9.
ravnanje s komunalnimi odpadki - zavezanci za plačilo - uporabnik - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Toženec mora plačevati komunalne odpadke tam, kjer ima registrirano svojo dejavnost. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov namreč bremeni vse uporabnike, tj. vsa gospodinjstva, gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki poslujejo na tem območju, ne glede na to, ali storitve dejansko koristijo ali ne.
cesija terjatev po začetku stečajnega postopka – pobot s cediranimi terjatvami – prepoved pobota – začetek postopka prisilne poravnave – stečajni postopek – redakcijska napaka v zakonu
Namen nedovoljenosti pobota je preprečiti, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka, od drugega upnika in tako dosegla pogoje za pobot terjatve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za notranje neskladje v zakonu, ki pa ga je mogoče razrešiti z uporabo razlagalnih metod. S primerjavo starega in novega 263. člena ZFPPIPP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da se 286. člen ZFPPIPP sklicuje na 1. točko starega 263. člena ZFPPIPP, ki je novi 263. člen (po noveli C) sploh ne vsebuje. Tako že z uporabo jezikovne in logične razlage določbe 286. člena ZFPPIPP same po sebi sploh ni mogoče uporabiti.
ZIZ člen 40, 40/5, 44, 44/2, 55, 55/1, 58, 58/2, 58/3. ZJSRS člen 28, 28/3, 28/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 130.
odgovor na ugovor - dolžnikov odgovor na upnikov odgovor - pravica do izjave - dogovor o preživnini pred CSD kot izvršilni naslov
Čeprav mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (tretji odstavek 58. člena ZIZ), zakon ne predvideva nadaljnjega odgovora dolžnika na tako upnikovo vlogo. V skladu z drugim odstavkom 58. člena ZIZ sodišče v primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063609
ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 292. OZ člen 642, 642/3.
podjemna pogodba – konkuldenten prevzem del – ponovno sojenje – dopolnitev dokaznega postopka – dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju za odpravo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka dopolnilo dokazni postopek in ga torej ni ponovno izvedlo v celoti. Višje sodišče je namreč razveljavilo le sodbo sodišča prve stopnje, ne pa postopka pred njo, torej že opravljenih procesnih dejanj.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza – izpovedbe stranke (ki je v prvem sojenju izostala), in s tem njegove dokazne vrednosti sloni tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov. Takšno sintezo izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje naredilo, ko je v (novo) dokazno oceno vključilo tudi medsebojno elektronsko korespondenco strank, ki potrjuje trditve tožeče stranke o poteku izdelave idejnega projekta.
V zvezi z obveznostjo plačila ni treba, da naročnik izrecno potrdi in s tem prevzame izvršeno delo, pač pa lahko naročnik delo prevzame tudi s konkludentnimi dejanji, kar je v konkretnem primeru tožeča stranka izkazala s tem, da je dokazala, da je tožena stranka odnesla idejni projekt.
poenostavljena prisilna poravnava - značilnosti - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave -
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe: v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni sodelovanja upravitelja in ni nadzora nad poslovanjem insolventnega dolžnika. Zaradi tega tudi ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave.
stroški cenilca - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik
Drugemu dolžniku v postopku postavitve sodnega cenilca in ugotavljanja tržne vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe, niso bile okrnjene njegove procesne pravice. Sodišče prve stopnje ga je namreč dejansko obravnavalo kot dolžnika z vsemi procesnimi pravicami, ki temu položaju pripadajo, čeprav je o njegovem vstopu v izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, formalnopravno odločilo šele po izdaji sklepa o postavitvi sodnega cenilca in po izdelavi izvedenskega mnenja. Pritožnik se zato ne more uspešno zoperstaviti odmeri nagrade in povrnitve stroškov sodnemu cenilcu, katere višino bi imel z obravnavano pritožbo še možnost prerekati, vendar je ni izkoristil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076730
OZ člen 240, 481, 963. ZPP člen 252, 252/2.
garancija za brezhibno delovanje stvari – poslovna odškodninska odgovornost – obrnjeno dokazno breme – regresni zahtevek – subrogacija - izvedenec – obseg in predmet izvedenskega mnenja
Tožena stranka bi se svoje odgovornosti lahko razbremenila le, če bi dokazala zunanji vzrok požara. Gre za odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti in ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje.
Volja strank, da želita s sklenitvijo arbitražnega dogovora izključiti sodno pristojnost in da bo imela arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne odločbe, bora biti jasno in nedvoumno izražena.
V konkretnem primeru niso podane okoliščine, iz katerih bi lahko sklepali na takšno voljo pravdnih strank. Arbitražni dogovor je vsebovan v enem samem določilu pogodbe, ki predvideva ustanovitev (ad hoc) arbitraže, pri čemer ni znan njen sedež niti število članov, ni določen postopek odločanja niti niso znane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti pristojnost sodišča, ki bi imenovalo arbitra v primeru iz 466. člena ZPP-B.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nujni in tekoči posli - enako obravnavanje upnikov - preusmeritev poslovanja na drugo osebo - stanje insolventnosti
Plačila, ki jih kot nujna za redno poslovanje družbe po nastopu insolventnosti opredeljuje 34. člen ZFPPIPP, samo zato še niso neizpodbojna.
Zaradi lastniških in upravljavskih povezav med pravdnima strankama ni bilo nobene logične usmeritve za prenos dela upravljavskih funkcij na toženo stranko, tudi tožena stranka pa sama ne ponuja pojasnil, kaj jo je k temu vodilo oziroma kaj je osebe, ki so bile v obeh pravnih osebah iste in so sporno pogodbo sklenile za tožečo stranko, k temu vodilo.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšana sredstva za preživetje – minimalna plača – solastništvo nepremičnine
Glede na to, da tožniku po plačilu preživnine za preživljanje ostane le nekaj čez 200,00 EUR oziroma minimalna plača, bi bila po mnenju pritožbenega sodišča s plačilom sodne takse za redni postopek na prvi stopnji v višini 615,00 EUR občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani. Tožnik je res solastnik do ½ hiše, vendar gre za nepremičnino, ki mu prihodkov ne prinaša, saj v njej živi.
najemna pogodba – plačevanje najemnine – molče obnovljeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas – veljavnost pogodbenega določila o obveznosti plačevanja najemnine
Ni mogoče pritrditi stališču, da je navedeno pogodbeno razmerje sicer res molče obnovljeno za nedoločen čas, kar pa ne velja za pogodbeno določilo o plačevanju najemnine. Določila najemne pogodbe se v ničemer niso spremenila, spremenilo se je le trajanje najemnega razmerja.