ZPP člen 108, 108,/1, 108/2, 108/4, 168. ZST-1 člen 12, 12/3, 12/4.
taksna oprostitev - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - zavrženje vloge
Dolžnica je na poziv sodišča ponovno posredovala zgolj izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki je ni dopolnila z zahtevanimi dokazili, in to kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim jo je pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, izrecno opozorilo na pravne posledice v primeru takega ravnanja.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedobroverni posestnik - izselitev - obveznost sočasne izpolnitve - prikrajšanje - okoriščanje
Za obstoj prikrajšanja tožnice je pravno nepomembno, kaj je le-ta nameravala storiti s stanovanjem, iz katerega sta se bila toženca dolžna izseliti (bodisi da bi ga prodala, oddala v najem, bodisi zrušila za potrebe gradbenega dovoljenja. Dolžnost konkretizacije prikrajšanja namreč stranki, ki vtožuje uporabnino kot (izključna) lastnica nepremičnine, nalaga breme zatrditve (zgolj) tistih okoliščin, ki izključujejo obstoj privolitve v prikrajšanje - torej okoliščin, ki utemeljujejo zaključek, da je bila uporaba stvari mogoča, tožena stranka pa je tožeči brez pravnega temelja in brez njenega soglasja takšno uporabo onemogočala.
Upoštevajoč ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica pozvala toženca na prostovoljno izpraznitev stanovanja, pri čemer uporabnino v konkretni zadevi zahteva (šele) od poteka roka za prostovoljno izpolnitev, določenega v pozivu, ne more biti dvoma, da tožnica s takšno uporabo tožencev ni soglašala.
SPZ člen 48. ZD člen 32. ZPP člen 216, 243. ZZZDR člen 124.
pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - vlaganja v nepremičnino - skupno življenje z zapustnikom
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno posojilo iz leta 1959 šteti kot prispevek, ki je ohranil materino premoženje. S posojilom je pritožnica pridobila obligacijsko terjatev, ki je ne more spremeniti v stvarnopravni delež na nepremičnini, če se ni tako dogovorila s posojilojemalko. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica s pokojno za časa njenega življenja ni drugače uredila njunega premoženjskopravnega razmerja.
sprememba tožbe – pravica do izjave – neupoštevanje izjave o nasprotovanju spremembi tožbe
Tožena stranka je v podeljenem roku izjavila, da spremembi tožbe nasprotuje, vendar se je ta vloga založila, zaradi česar je sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo. Vendar pa to dejstvo ni vplivalo na pravilnost odločitve o dovolitvi spremembe tožbe. Sodišče namreč lahko dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Ne gre za podrejeni zahtevek, temveč gre le za podrejeno pravno podlago zahtevka. Gre namreč za zahtevek za plačilo istega zneska, glede utemeljenosti zahtevka pa je tožeča stranka pač navedla več pravnih podlag, podlago iz 198. člena OZ je navedla le podrejeno, če bi sodišče spoznalo, da ni utemeljen zahtevek iz zatrjevane podlage po 602. členu OZ. Pri tem pa ni šlo za druga dejstva, temveč je dejanska podlaga tožbenega zahtevka ves čas ista. Zato niti ni moglo iti za spremembo tožbe.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilje v družini - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - policist
Tožnik (policist) z izvenzakonsko partnerko ni grdo ravnal, jo pretepal, jo z neposrednim napadom na življenje preganjal iz skupnega prebivališča ter jo tako spravljal v podrejen položaj. Tožnik se je v vinjen stanju z izvenzakonsko partnerico prepiral, nanjo vpil in na tla vrgel cvetlični lonček. Tožnikovega ravnanja zato ni mogoče opredeliti kot grdo ravnanje, pretepanje ali drugače boleče ali ponižujoče ravnanje, ki bi drugega v skupnosti spravljal v podrejen položaj v smislu določbe prvega odstavka 191. člena KZ-1. Zato ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je brez napak opravljal najbolj zahtevne naloge na policijski postaji. S svojim ugledom je prispeval k ugledu te postaje. V treh letih je bil enkrat ocenjen z oceno prav dobro in dvakrat z oceno odlično. Konkretni dogodek je bil za vse presenečenje, saj tožnik ni bil znan kot nasilnež in ne kot uživalec alkoholnih pijač, temveč kot dober družinski oče. Tožnik je bil dober policist, ki je bil za svoje delo večkrat javno pohvaljen. V njegovi 17 letni policijski karieri ga nikoli niso obravnavali zaradi kakšne kršitve. Zato tudi ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v prvem odstavku 110. člena ZDR (to je, da upoštevaje vse okoliščine in interesa obeh strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka).
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni namreč pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069676
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/1, 193. ZPP člen 1. ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 78, 146.
Bistven pogoj za obravnavo najemnine kot obdavčene transakcije je dejstvo, da ima najemnik pravico do odbitka celotnega DDV. Tega pogoja tožeča stranka v času podpisa sporne izjave ni izpolnjevala.
Tožena stranka lahko skladno z zakonsko ureditvijo popravi obračunan DDV za zneske, ki jih ne bi bila smela obračunati, in od države zahteva vračilo. To pomeni, da ima terjatev, ki predstavlja premoženjsko pravico. Na njeni strani je zato premoženjska korist in posledična obogatitev podana.
Sprejem asignacije je enostranski pravni posel, kar velja tudi v primeru pogojnega sprejema, zato za veljaven sprejem pod pogojem soglasje drugih udeležencev asignacije ni potrebno.
Sam obstoj napak še ne zadostuje za utemeljenost jamčevalnega zahtevka na odpravo napak. Zapis pogoja na asignacijski pogodbi A5 „plačilo bo po odpravi pomanjkljivosti“ ne razbremeni tožene stranke dolžnosti, da postavi trditve in predlaga dokaze, da je napake pravočasno in pravilno grajala; da je torej postavila zahtevek za odpravo napak v dodatnem primernem roku.
Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali asignacijska pogodba predstavlja verodostojno listino ali ne.
Naročilnica ima pomen ponudbe v smislu 22. člena OZ. Vsaki enostranski listini pa pravna pravila ne pripisujejo posledic ponudbe za sklenitev (prodajne) pogodbe, temveč se lahko izjava (ki ne vsebuje bistvenih sestavin) podredi zgolj pravilom o pogajanjih ali pa gre za popolnoma nezavezujočo izjavo, za katero niso predpisani nobeni pravni učinki.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu je priloženo le potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je nepopoln.
pogodba o opravljanju oglaševanja - predčasno prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - odgovornost za odstop - izpolnitev pogodbene obveznosti - nadomestilo za korist - odškodnina - neupravičena obogatitev
Tožena stranka v spornem obdobju ni postavila oziroma uporabljala vseh objektov in naprav za oglaševanje (če bi jih, bi bil zahtevek glede višine lahko utemeljen), zato bi morala tožeča stranka pri višini okoriščanja (glede na to, da je izhajala iz okoriščenja za vrednost nadomestila za uporabo) izhajati iz števila tistih objektov in naprav za oglaševanje, ki jih je tožena stranka v spornem obdobju dejansko uporabljala brez pravne podlage. V tej zvezi tožeča stranka tudi ni podala nobenega konkretnega procesnega gradiva, na podlagi katerega bi bil možen izračun sorazmernega dela (glede na dejansko uporabo) dosežene koristi (od pogodbeno določenega letnega nadomestila v višini 7.986,02 EUR, ki bi veljalo, če bi tožena stranka postavila oziroma uporabljala vse dogovorjene objekte in naprave za oglaševanje). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru celotnega letnega nadomestila ni mogoče enačiti z doseženo koristjo.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti se ne domneva le, če je upnik prejel izpolnitev v obliki in način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot jih ima pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (1. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP), ampak se subjektivni pogoj domneva tudi, če so bila dejanja (v konkretnem primeru poleg omenjenih treh izpodbojnih dejanj še četrto izpodbojno dejanje, to je denarno nakazilo, ki ga je sodišče prve stopnje povsem spregledalo) opravljena v treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nove okoliščine – res iudicata
Pritožnica v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni navedla nobenih drugih okoliščin, kot že v prvotnem predlogu, ki je bil pravnomočno zavrnjen. Ker o isti stvari ni mogoče ponovno odločati, je odločitev sodišča, ki je ponovni predlog zavrglo, pravilna.
Uredba ES št. 593/2008 (Rim I) člen 4. BGB paragraf 449.
kreditna pogodba - prodajna pogodba - kupnina - pridržek lastninske pravice - uporaba nemškega prava
Na podlagi določbe 4. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17.6.2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) je v tej zadevi potrebno uporabiti nemško pravo, saj ne obstajajo nobene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko rekli, da je pogodba v tesnejši zvezi s Slovenijo.
Tožnik je zaradi ozkega cestišča, v trenutku, ko je pristopil k vozniku tovornjaka, stal nekaj čez sredinsko črto, ki ločuje vozna pasova – okoli 10 cm na nasprotnem voznem pasu, po katerem je v tistem trenutku pripeljala zavarovanka toženke. Škodni dogodek bi lahko preprečil, če bi k vozniku tovornjaka pristopil z desne strani. S takšnim ravnanjem je nedvomno soprispeval k škodnemu dogodku.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5.
pravni interes za pritožbo – prijava terjatve v stečaju – prenehanje terjatve
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Pravni interes je priznan le tisti stranki, ki brez sodbe sodišča ne more doseči zagotovitve svoje koristi. Nobenega smisla nima priznati pravico do meritornega odločanja (tudi na pritožbeni stopnji) tistemu, ki sodbe za varstvo svojih pravic ne potrebuje (čeprav je pritožba morda utemeljena).
ZFPPIPP člen 300, 300/4, 301, 301/7. ZPP člen 156, 156/1.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Tožba tožnika zoper tretjetoženo stranko je bila zavržena. Tretjetožena stranka je kot upnik prvotožene stranke v stečajnem postopku nad prvotoženo stranko prerekala tožnikovo terjatev, katere obstoj uveljavlja tožnik v tem individualnem delovnem sporu. To tožnikovo terjatev je prerekala le tretjetožena stranka, kot upnik v zvezi s svojo terjatvijo (ki je bila v stečajnem postopku nad prvotoženo stranko tudi prerekana) ni vložila tožbe proti prvotoženi stranki za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je izgubila položaj upnika napram prvotoženi stranki (člen 300/4 ZFPPIPP). Ker je bil tožnik zaradi prerekanja svoje terjatve s strani tretjetožene stranke dolžan tožbo v tem individualnem delovnem sporu v zakonsko določenem roku razširiti še na tretjetoženo stranko kot novega toženca (člen 301/5 ZFPPIPP), saj bi v nasprotnem primeru prenehala njegova terjatev v razmerju do prvotožene stranke, tretjetožena stranka po določbi 156. člena ZPP sama krije svoje stroške postopka.