Terjatev tožnikov, ki temelji na prvem odstavku 104. člena ZOR (ta se v zadevi uporablja na podlagi 1060. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ), ki določa, da mora, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, zastara v splošnem 5 letnem zastaralnem roku po 371. členu ZOR. Odškodninska terjatev na podlagi 108. člena ZOR, izhaja iz nepogodbene odškodninske obveznosti nasprotne pogodbene stranke, za katero pa ne veljajo zastaralni roki, določeni za zastaranje terjatev iz posameznih pogodb, temveč zastaralni roki iz 376. člena ZOR, ki urejajo zastaranje odškodninskih terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL0076933
ZPP člen 458, 458/1. ZVO-1 člen 149. OZ člen 9.
ravnanje s komunalnimi odpadki - zavezanci za plačilo - uporabnik - nedovoljen pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
Toženec mora plačevati komunalne odpadke tam, kjer ima registrirano svojo dejavnost. Obveznost plačila za organizirani odjem komunalnih odpadkov namreč bremeni vse uporabnike, tj. vsa gospodinjstva, gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki poslujejo na tem območju, ne glede na to, ali storitve dejansko koristijo ali ne.
poenostavljena prisilna poravnava - značilnosti - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave -
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe: v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni sodelovanja upravitelja in ni nadzora nad poslovanjem insolventnega dolžnika. Zaradi tega tudi ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – zapadlost taksne obveznosti – začetka teka roka za vložitev predloga za taksno oprostitev – seznanitev s taksno obveznostjo
Taksna obveznost na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ne nastane s procesnim dejanjem stranke, temveč ob izpolnitvi zakonsko predpisanih pogojev: prvič, da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks, in drugič, da je uspela v postopku, zato začetka teka roka za vložitev predloga za taksno oprostitev ni mogoče vezati na trenutek izpolnitve zakonskih pogojev, temveč na trenutek, ko je bila stranka seznanjena s taksno obveznostjo, tj. z vročitvijo plačilnega naloga.
oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšana sredstva za preživetje – minimalna plača – solastništvo nepremičnine
Glede na to, da tožniku po plačilu preživnine za preživljanje ostane le nekaj čez 200,00 EUR oziroma minimalna plača, bi bila po mnenju pritožbenega sodišča s plačilom sodne takse za redni postopek na prvi stopnji v višini 615,00 EUR občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani. Tožnik je res solastnik do ½ hiše, vendar gre za nepremičnino, ki mu prihodkov ne prinaša, saj v njej živi.
Naročilnica ima pomen ponudbe v smislu 22. člena OZ. Vsaki enostranski listini pa pravna pravila ne pripisujejo posledic ponudbe za sklenitev (prodajne) pogodbe, temveč se lahko izjava (ki ne vsebuje bistvenih sestavin) podredi zgolj pravilom o pogajanjih ali pa gre za popolnoma nezavezujočo izjavo, za katero niso predpisani nobeni pravni učinki.
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni namreč pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069676
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/1, 193. ZPP člen 1. ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 78, 146.
Bistven pogoj za obravnavo najemnine kot obdavčene transakcije je dejstvo, da ima najemnik pravico do odbitka celotnega DDV. Tega pogoja tožeča stranka v času podpisa sporne izjave ni izpolnjevala.
Tožena stranka lahko skladno z zakonsko ureditvijo popravi obračunan DDV za zneske, ki jih ne bi bila smela obračunati, in od države zahteva vračilo. To pomeni, da ima terjatev, ki predstavlja premoženjsko pravico. Na njeni strani je zato premoženjska korist in posledična obogatitev podana.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilje v družini - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - policist
Tožnik (policist) z izvenzakonsko partnerko ni grdo ravnal, jo pretepal, jo z neposrednim napadom na življenje preganjal iz skupnega prebivališča ter jo tako spravljal v podrejen položaj. Tožnik se je v vinjen stanju z izvenzakonsko partnerico prepiral, nanjo vpil in na tla vrgel cvetlični lonček. Tožnikovega ravnanja zato ni mogoče opredeliti kot grdo ravnanje, pretepanje ali drugače boleče ali ponižujoče ravnanje, ki bi drugega v skupnosti spravljal v podrejen položaj v smislu določbe prvega odstavka 191. člena KZ-1. Zato ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je brez napak opravljal najbolj zahtevne naloge na policijski postaji. S svojim ugledom je prispeval k ugledu te postaje. V treh letih je bil enkrat ocenjen z oceno prav dobro in dvakrat z oceno odlično. Konkretni dogodek je bil za vse presenečenje, saj tožnik ni bil znan kot nasilnež in ne kot uživalec alkoholnih pijač, temveč kot dober družinski oče. Tožnik je bil dober policist, ki je bil za svoje delo večkrat javno pohvaljen. V njegovi 17 letni policijski karieri ga nikoli niso obravnavali zaradi kakšne kršitve. Zato tudi ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v prvem odstavku 110. člena ZDR (to je, da upoštevaje vse okoliščine in interesa obeh strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka).
Sprejem asignacije je enostranski pravni posel, kar velja tudi v primeru pogojnega sprejema, zato za veljaven sprejem pod pogojem soglasje drugih udeležencev asignacije ni potrebno.
Sam obstoj napak še ne zadostuje za utemeljenost jamčevalnega zahtevka na odpravo napak. Zapis pogoja na asignacijski pogodbi A5 „plačilo bo po odpravi pomanjkljivosti“ ne razbremeni tožene stranke dolžnosti, da postavi trditve in predlaga dokaze, da je napake pravočasno in pravilno grajala; da je torej postavila zahtevek za odpravo napak v dodatnem primernem roku.
Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali asignacijska pogodba predstavlja verodostojno listino ali ne.
pogodba o opravljanju oglaševanja - predčasno prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - odgovornost za odstop - izpolnitev pogodbene obveznosti - nadomestilo za korist - odškodnina - neupravičena obogatitev
Tožena stranka v spornem obdobju ni postavila oziroma uporabljala vseh objektov in naprav za oglaševanje (če bi jih, bi bil zahtevek glede višine lahko utemeljen), zato bi morala tožeča stranka pri višini okoriščanja (glede na to, da je izhajala iz okoriščenja za vrednost nadomestila za uporabo) izhajati iz števila tistih objektov in naprav za oglaševanje, ki jih je tožena stranka v spornem obdobju dejansko uporabljala brez pravne podlage. V tej zvezi tožeča stranka tudi ni podala nobenega konkretnega procesnega gradiva, na podlagi katerega bi bil možen izračun sorazmernega dela (glede na dejansko uporabo) dosežene koristi (od pogodbeno določenega letnega nadomestila v višini 7.986,02 EUR, ki bi veljalo, če bi tožena stranka postavila oziroma uporabljala vse dogovorjene objekte in naprave za oglaševanje). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru celotnega letnega nadomestila ni mogoče enačiti z doseženo koristjo.
Uredba ES št. 593/2008 (Rim I) člen 4. BGB paragraf 449.
kreditna pogodba - prodajna pogodba - kupnina - pridržek lastninske pravice - uporaba nemškega prava
Na podlagi določbe 4. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17.6.2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) je v tej zadevi potrebno uporabiti nemško pravo, saj ne obstajajo nobene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko rekli, da je pogodba v tesnejši zvezi s Slovenijo.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu je priloženo le potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je nepopoln.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti se ne domneva le, če je upnik prejel izpolnitev v obliki in način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot jih ima pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (1. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP), ampak se subjektivni pogoj domneva tudi, če so bila dejanja (v konkretnem primeru poleg omenjenih treh izpodbojnih dejanj še četrto izpodbojno dejanje, to je denarno nakazilo, ki ga je sodišče prve stopnje povsem spregledalo) opravljena v treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nove okoliščine – res iudicata
Pritožnica v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni navedla nobenih drugih okoliščin, kot že v prvotnem predlogu, ki je bil pravnomočno zavrnjen. Ker o isti stvari ni mogoče ponovno odločati, je odločitev sodišča, ki je ponovni predlog zavrglo, pravilna.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL0074728
URS člen 69. ZPP člen 243, 249, 254. ZSZ člen 37. OZ člen 190, 193, 198.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 44.
stroški izvedenca - pravica do nadomestila plače - samostojni podjetnik posameznik - pravni naslov za uporabo nepremičnin - postopek razlastitve nepremičnin - zakonito ravnanje države - neupravičena obogatitev - uporabnina - javna korist - dejanska razlastitev - primerna odmena - odškodnina - predpravdno izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti
Do nadomestila plače je upravičen le zaposleni izvedenec, ne pa tudi samozaposleni izvedenec (samostojni podjetnik).
Za predčasno pridobitev posesti bi morala tožena stranka pridobiti odločbo o izročitvi nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu lastninske pravice po 37. členu ZSZ.
Tožeča stranka je upravičena do nadomestitve tistega prikrajšanja, ki bi ga prejela v primeru zakonitega ravnanja tožene stranke.
Izvedenčeva neopredelitev do predpravdnega mnenja še ne predstavlja njegove pomanjkljivosti, nepopolnosti ali nestrokovnosti. Tožeča stranka bi morala pojasniti, v čem je izvedensko mnenje samo po sebi neprepričljivo, nelogično in nepopolno, pa tega ni storila.
izrek odločbe – izostanek paricijskega roka v izreku – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – popravni sklep – izvršljivost odločbe
Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi, navedene napake ne more odpraviti sodišče s popravnim sklepom.
ZZK-1 člen 86, 88, 120, 120/2, 148. ZIZ člen 170, 170/2.
vročanje – zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – vpis po uradni dolžnosti
O zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine, je odločeno po uradni dolžnosti na podlagi prejetega obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je bil priložen tudi sklep o izvršbi. Posledica tega vpisa pa je tudi vknjižba hipoteke (86. in 88. člen ter 148. člen ZZK-1 ter drugi odstavek 170. člena ZIZ).