SPZ člen 48. ZD člen 32. ZPP člen 216, 243. ZZZDR člen 124.
pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - vlaganja v nepremičnino - skupno življenje z zapustnikom
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno posojilo iz leta 1959 šteti kot prispevek, ki je ohranil materino premoženje. S posojilom je pritožnica pridobila obligacijsko terjatev, ki je ne more spremeniti v stvarnopravni delež na nepremičnini, če se ni tako dogovorila s posojilojemalko. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica s pokojno za časa njenega življenja ni drugače uredila njunega premoženjskopravnega razmerja.
najemna pogodba – plačevanje najemnine – molče obnovljeno pogodbeno razmerje za nedoločen čas – veljavnost pogodbenega določila o obveznosti plačevanja najemnine
Ni mogoče pritrditi stališču, da je navedeno pogodbeno razmerje sicer res molče obnovljeno za nedoločen čas, kar pa ne velja za pogodbeno določilo o plačevanju najemnine. Določila najemne pogodbe se v ničemer niso spremenila, spremenilo se je le trajanje najemnega razmerja.
Terjatev tožnikov, ki temelji na prvem odstavku 104. člena ZOR (ta se v zadevi uporablja na podlagi 1060. člena sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika - OZ), ki določa, da mora, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, zastara v splošnem 5 letnem zastaralnem roku po 371. členu ZOR. Odškodninska terjatev na podlagi 108. člena ZOR, izhaja iz nepogodbene odškodninske obveznosti nasprotne pogodbene stranke, za katero pa ne veljajo zastaralni roki, določeni za zastaranje terjatev iz posameznih pogodb, temveč zastaralni roki iz 376. člena ZOR, ki urejajo zastaranje odškodninskih terjatev.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevi tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov nepravilno upoštevalo tudi priglašene stroške v zvezi s postopkom z ugovorom tretjega, saj gre pri tem za izvršilne in ne pravdne stroške. O navedenih stroških bo namreč glede na končni uspeh tožeče stranke z ugovorom tretjega odločilo izvršilno sodišče v postopku zavarovanja.
poenostavljena prisilna poravnava - značilnosti - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave -
Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe: v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni sodelovanja upravitelja in ni nadzora nad poslovanjem insolventnega dolžnika. Zaradi tega tudi ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Naročilnica ima pomen ponudbe v smislu 22. člena OZ. Vsaki enostranski listini pa pravna pravila ne pripisujejo posledic ponudbe za sklenitev (prodajne) pogodbe, temveč se lahko izjava (ki ne vsebuje bistvenih sestavin) podredi zgolj pravilom o pogajanjih ali pa gre za popolnoma nezavezujočo izjavo, za katero niso predpisani nobeni pravni učinki.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilje v družini - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - policist
Tožnik (policist) z izvenzakonsko partnerko ni grdo ravnal, jo pretepal, jo z neposrednim napadom na življenje preganjal iz skupnega prebivališča ter jo tako spravljal v podrejen položaj. Tožnik se je v vinjen stanju z izvenzakonsko partnerico prepiral, nanjo vpil in na tla vrgel cvetlični lonček. Tožnikovega ravnanja zato ni mogoče opredeliti kot grdo ravnanje, pretepanje ali drugače boleče ali ponižujoče ravnanje, ki bi drugega v skupnosti spravljal v podrejen položaj v smislu določbe prvega odstavka 191. člena KZ-1. Zato ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je brez napak opravljal najbolj zahtevne naloge na policijski postaji. S svojim ugledom je prispeval k ugledu te postaje. V treh letih je bil enkrat ocenjen z oceno prav dobro in dvakrat z oceno odlično. Konkretni dogodek je bil za vse presenečenje, saj tožnik ni bil znan kot nasilnež in ne kot uživalec alkoholnih pijač, temveč kot dober družinski oče. Tožnik je bil dober policist, ki je bil za svoje delo večkrat javno pohvaljen. V njegovi 17 letni policijski karieri ga nikoli niso obravnavali zaradi kakšne kršitve. Zato tudi ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kakor je določen v prvem odstavku 110. člena ZDR (to je, da upoštevaje vse okoliščine in interesa obeh strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka).
Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni namreč pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069676
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/1, 193. ZPP člen 1. ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 78, 146.
Bistven pogoj za obravnavo najemnine kot obdavčene transakcije je dejstvo, da ima najemnik pravico do odbitka celotnega DDV. Tega pogoja tožeča stranka v času podpisa sporne izjave ni izpolnjevala.
Tožena stranka lahko skladno z zakonsko ureditvijo popravi obračunan DDV za zneske, ki jih ne bi bila smela obračunati, in od države zahteva vračilo. To pomeni, da ima terjatev, ki predstavlja premoženjsko pravico. Na njeni strani je zato premoženjska korist in posledična obogatitev podana.
Sprejem asignacije je enostranski pravni posel, kar velja tudi v primeru pogojnega sprejema, zato za veljaven sprejem pod pogojem soglasje drugih udeležencev asignacije ni potrebno.
Sam obstoj napak še ne zadostuje za utemeljenost jamčevalnega zahtevka na odpravo napak. Zapis pogoja na asignacijski pogodbi A5 „plačilo bo po odpravi pomanjkljivosti“ ne razbremeni tožene stranke dolžnosti, da postavi trditve in predlaga dokaze, da je napake pravočasno in pravilno grajala; da je torej postavila zahtevek za odpravo napak v dodatnem primernem roku.
Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali asignacijska pogodba predstavlja verodostojno listino ali ne.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki mu je priloženo le potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, je nepopoln.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti se ne domneva le, če je upnik prejel izpolnitev v obliki in način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot jih ima pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (1. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP), ampak se subjektivni pogoj domneva tudi, če so bila dejanja (v konkretnem primeru poleg omenjenih treh izpodbojnih dejanj še četrto izpodbojno dejanje, to je denarno nakazilo, ki ga je sodišče prve stopnje povsem spregledalo) opravljena v treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nove okoliščine – res iudicata
Pritožnica v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni navedla nobenih drugih okoliščin, kot že v prvotnem predlogu, ki je bil pravnomočno zavrnjen. Ker o isti stvari ni mogoče ponovno odločati, je odločitev sodišča, ki je ponovni predlog zavrglo, pravilna.
Uredba ES št. 593/2008 (Rim I) člen 4. BGB paragraf 449.
kreditna pogodba - prodajna pogodba - kupnina - pridržek lastninske pravice - uporaba nemškega prava
Na podlagi določbe 4. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17.6.2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) je v tej zadevi potrebno uporabiti nemško pravo, saj ne obstajajo nobene okoliščine, na podlagi katerih bi lahko rekli, da je pogodba v tesnejši zvezi s Slovenijo.
pogodba o opravljanju oglaševanja - predčasno prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - odgovornost za odstop - izpolnitev pogodbene obveznosti - nadomestilo za korist - odškodnina - neupravičena obogatitev
Tožena stranka v spornem obdobju ni postavila oziroma uporabljala vseh objektov in naprav za oglaševanje (če bi jih, bi bil zahtevek glede višine lahko utemeljen), zato bi morala tožeča stranka pri višini okoriščanja (glede na to, da je izhajala iz okoriščenja za vrednost nadomestila za uporabo) izhajati iz števila tistih objektov in naprav za oglaševanje, ki jih je tožena stranka v spornem obdobju dejansko uporabljala brez pravne podlage. V tej zvezi tožeča stranka tudi ni podala nobenega konkretnega procesnega gradiva, na podlagi katerega bi bil možen izračun sorazmernega dela (glede na dejansko uporabo) dosežene koristi (od pogodbeno določenega letnega nadomestila v višini 7.986,02 EUR, ki bi veljalo, če bi tožena stranka postavila oziroma uporabljala vse dogovorjene objekte in naprave za oglaševanje). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru celotnega letnega nadomestila ni mogoče enačiti z doseženo koristjo.
Ustava RS člen 29. ZKP člen 442, 442/1, 442/2, 371, 371/1-3.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika
Obdolženec, ki je bil na glavno obravnavo v redu vabljen in v vabilu na glavno obravnavo tudi poučen o posledicah, če nanjo ne bo pristopil, v kazenskem postopku pa je bil tudi že zaslišan, svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar se je sodišče odločilo, da bo glavno obravnavo na podlagi 442. člena ZKP opravilo v njegovi nenavzočnosti. Ker je sodišče ocenilo, da obdolženčeva prisotnost na glavni obravnavi ni nujna, so bili izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti.
Na glavno obravnavo je bil pravilno vabljen tudi obdolženčev zagovornik, njegovo opravičeno zadržanje na dan glavne obravnave in v času odločanja sodišča prve stopnje pa ni bilo izkazano, zato se izkaže tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obdolženčevega zagovornika, obramba pa ni bila obvezna, kot pravilna oz. so bili za tako odločitev izpolnjeni vsi pogoji, določeni v drugem odstavku 442. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021850
KZ-1 člen 135, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - nerazumljivost izreka - izvršitvena ravnanja v času veljavnosti dveh Kazenskih zakonikov - bistvena kršitev
Nerazumljivost izreka povzroča predvsem široko zastavljeni časovni okvir dejanskega stanu kaznivega dejanja od leta 2005 do dne 22. 8. 2011, znotraj katerega se obdolženemu očita večje število izvršitvenih ravnanj, pri čemer je časovno določeno le zadnje izvršitveno ravnanje z dne 22. 8. 2011, opisano pod drugo alinejo izreka sodbe. Ta je zaradi sestavljenosti kaznivega dejanja nezadostna, čeprav je v opisu pod prvo alinejo izreka sodbe navedeno, da bi naj obdolženi z oškodovanko večkrat grdo ravnal in jo pretepal.
V izreku sodbe opisano ravnanje obdolženega, ko je oškodovanki očital, da je „kurva“, jo obtoževal spanja z več moškimi in jo tako močno odrinil v podlahet desne roke, da je od tega utrpela pordečino kože na podlahti desne roke, samo zase ne dosega tiste ravni grdega ravnanja oziroma ogrožanja, kot ga za kvalifikacijo ravnanja za kaznivo dejanje nasilja v družini zahteva prvi odstavek 191. člena KZ-1. Presoja za to kaznivo dejanje potrebnega zakonskega znaka „spravljanje v podrejen položaj“ je mogoča edino v zvezi s preostalimi izvršitvenimi ravnanji in njihovo pravno opredelitvijo za po kvaliteti in kvantiteti enaka ravnanja v času veljavnosti KZ, kar terja časovno individualizacijo izvršitvenih ravnanj (historičnih dogodkov), opisanih pod prvo alinejo izreka sodbe.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od oktobra 2003 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.
ZFPPIPP člen 300, 300/4, 301, 301/7. ZPP člen 156, 156/1.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Tožba tožnika zoper tretjetoženo stranko je bila zavržena. Tretjetožena stranka je kot upnik prvotožene stranke v stečajnem postopku nad prvotoženo stranko prerekala tožnikovo terjatev, katere obstoj uveljavlja tožnik v tem individualnem delovnem sporu. To tožnikovo terjatev je prerekala le tretjetožena stranka, kot upnik v zvezi s svojo terjatvijo (ki je bila v stečajnem postopku nad prvotoženo stranko tudi prerekana) ni vložila tožbe proti prvotoženi stranki za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je izgubila položaj upnika napram prvotoženi stranki (člen 300/4 ZFPPIPP). Ker je bil tožnik zaradi prerekanja svoje terjatve s strani tretjetožene stranke dolžan tožbo v tem individualnem delovnem sporu v zakonsko določenem roku razširiti še na tretjetoženo stranko kot novega toženca (člen 301/5 ZFPPIPP), saj bi v nasprotnem primeru prenehala njegova terjatev v razmerju do prvotožene stranke, tretjetožena stranka po določbi 156. člena ZPP sama krije svoje stroške postopka.