izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (vodja skladišča) je ponarejal poslovne dokumente podjetja, to je delovne naloge, in s tem ustvarjal navidezni red v skladišču ter tako naklepno prirejal vse redne inventure. Ob prvem opaženem manku v skladišču ni opozoril svojih nadrejenih. Ponarejanje delovnih nalogov z namenom, da se ob inventuri ne pokaže dejansko stanje v skladišču, pomeni hujšo kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Takšno kršitev je možno storiti le naklepoma. Naklepnost ravnanja je razvidna iz dejstva, da je tožnik delovne naloge, ki so neresnično prikazovali, da je bilo blago prenešeno na posamezne stranke, kasneje storniral. Tudi neobveščanje nadrejenih o dejanskem stanju v skladišču, to je o manku, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja storjeno najmanj iz hude malomarnosti. Zato je bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določen v 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
izvršilni naslov - sklep o izvršbi - umik izvršilnega predloga - sklep o ustavitvi izvršilnega postopka - solastnik- zakonita predkupna pravica - vabilo na narok - odlog izvršbe
Sodišče druge stopnje se glede na obrazloženo tako pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da upnikov umik predloga za izvršbo v izvršilnem postopku, opr. št. I 19814/1997, ne vpliva na potek predmetnega izvršilnega postopka, saj dolžnica ni uspela z ničemer dokazati, da je izpolnila svojo obveznost po izvršilnem naslovu. Upnik lahko namreč predlog za izvršbo umakne iz kateregakoli razloga in ne zgolj zaradi izpolnitve terjatve, zato je trditveno in dokazno breme plačila dolga, na strani dolžnice.
Tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila po prejemu plačilnega naloga za sodno takso, zato je pravočasen in mora sodišče o njem vsebinsko odločiti.
ZPP člen 318. Uredba (ES) št. 1393/2007 člen 8, 10.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnega pisanja v državo članico EU - pravica do odklonitve sprejema pisanja brez prevoda - uporaba standardnega obrazca iz priloge II Uredbe (ES) št. 1393/2007
Glede vročanja sodnih pisanj v civilnih zadevah v državah članicah Evropske Skupnosti velja Uredba št. 1393/2007, ki sicer omogoča vročitev pisanja brez prevoda, vendar daje pravico osebi, ki se ji vroča, da odkloni sprejem takega pisanja bodisi v trenutku vročitve bodisi tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu. Organ za sprejem je dolžan naslovnika z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II poučiti o pravici do zavrnitve sprejema pisanja. Ta standardni obrazec je potrebno priložiti listinam za vročanje.
URS člen 23. ZPP člen 213, 213/2. Sodni red člen 162.
pravica do naravnega sodnika – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – pravno relevantna dejstva – dogovor o ceni
O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Sodišče izvede dokaze, ki jih predlagata stranki, ob pogoju, da so dejstva, ki se z njimi dokazujejo, za odločitev v sporu pravno relevantna.
Kršitev ustavne pravice do naravnega sodnika bi bila podana, če bi bil spis dodeljen novi sodnici mimo pravil zakona in Sodnega reda, česar pritožba ne trdi niti ne izkaže.
priposestvovanje stvarne služnosti – nepravo priposestvovanje – obseg priposestvovane služnosti poti po širini in višini – načelo najmanjše obremenitve – sprememba tožbe
Ker gre pri vožnjah tudi glede višine (poleg širine) za obremenitev služeče nepremičnine, je treba omejiti pot tudi po višini, saj se je pravica lahko priposestvovala le v obsegu, ki ustreza vsebini izvrševanja voženj.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – priposestvovanje po določbah ZTLR - izredno priposestvovanje - dobrovernost
Ker se tožeča stranka sklicuje, da je nastopila posest na spornem delu nepremičnine v letu 1974 in je priposestvovanje poteklo v letu 1994, ko je še veljal ZTLR v skladu s prehodno določbo SPZ ostanejo stvarne pravice, ki so pridobljene pred letom 1. 1. 2003, v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ.
Tudi priposestvovalni sistem ZTLR temelji na dobrovernosti, vendar pa zakonitost posesti (posest, ki temelji na veljavnem pravnem naslovu in ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja) ni bila pogoj za tako imenovano izredno priposestvovanje. V tem primeru je priposestvovalna doba znašala za nepremičnino 20 let, zadošča pa dobroverna posest.
Če posestnik v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik, morajo biti podane neke posebno izjemne okoliščine, ki lahko opravičijo njegovo zmotno prepričanje, da je lastnik nepremičnine.
Subsidiarna odgovornost lastnika za plačilo obratovalnih stroškov ima naravo subsidiarnega poroštva. Za aktiviranje subsidiarnega poroštva tako zadostuje že, da upravnik najemnika pisno pozove na plačilo stroškov, ta pa se na poziv v roku ne odzove oz. stroškov ne plača.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi bilo kljub dolžnikovemu plačilu dne 10. 10. 2008 potrebno njegov dolg na podlagi revizijske sodbe izračunati tako, da bi se zakonske zamudne obresti obračunale od celotnega prisojenega (na tretji stopnji zvišanega zneska) do dne (prvega) delnega plačila in ne zgolj od dejansko še neplačanega dela glavnice. V obravnavani zadevi je šlo po vsem zgoraj obrazloženem za izpolnitev ene obveznosti, ki pa je glede na specifične okoliščine obravnavanega primera potekala v dveh delih. Dolžnik je ob opravljenem prvem plačilu iz tega naslova dne 10. 10. 2008 v celoti sledil temu, kar mu je bilo s strani sodišča (na podlagi prvostopne sodbe v zvezi z drugostopno sodbo) pravnomočno naloženo. Z obračunavanjem zamudnih obresti od celotnega šele na podlagi revizijske odločitve prisojenega zneska 170.000,00 EUR bi se neupravičeno zanemarilo dolžnikovo že opravljeno plačilo iz naslova upnikove terjatve, ki se je šele kasneje izkazalo zgolj kot delno plačilo. Hkrati pa bi se neupravičeno in dolžniku v škodo zanemarile tudi pravne posledice opravljenega (delnega) plačila - namreč prenehanje obveznosti v izpolnjenem delu.
Četudi je toženka zgolj gola lastnica avtomobila, katerega uporabno vrednost koristi njegov uporabnik, ni moč spregledati dejstva, da je na račun popravila avtomobila od zavarovalnice prejela 997,74 EUR. Tudi če je toženka denar porabila za nadaljnji pobot terjatev, to še vedno ustreza pojmu obogatitve zaradi povečane vrednosti popravljenega vozila, ki je v njeni lasti.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev nepremoženjske škode – procesna predpostavka – pospešitveno sredstvo – vložitev urgence
Postopek, ki se mu očita prekomerno trajanje, je bil začet s tožbo dne 30. 12. 1996, končan pa 21. 5. 2009. Zato je treba uporabiti vse določbe ZVPSBNO, tudi tiste, ki kot procesno predpostavko določajo vložitev nadzorstvene pritožbe, ki ji je bilo ugodeno, ali rokovnega predloga. Ker tožeča stranka tega ni storila, tožba ni dopustna.
Ker nasprotni udeleženec ni navedel podatkov o premoženjskem stanju svoje žene in ta s svojim podpisom ni dala jamstva za resničnost in popolnost podatkov o premoženjskem stanju gospodinjske skupnosti, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da nasprotni udeleženec svojega predloga ni dopolnil in zato njegovo vlogo zavrglo
ZIZ člen 32, 167, 168, 168/1. SPZ člen 11. ZZK-1 člen 86, 150, 150/1, 150/1-2.
izvršba na nepremičnine - sprememba lastništva nepremičnine po vložitvi predloga za izvršbo - posredovani podatki o lastninski pravici na nepremičnini - vpis v zemljiško knjigo
Če izvršilno sodišče ob odločanju o predlogu pri uradnem preizkusu lastništva nepremičnine ugotovi, da se posredovani podatki ne ujemajo z zemljiškoknjižnimi, izvršbe na nepremičnino ne more dovoliti, saj mora pri odločanju upoštevati tudi določbo 32. člena ZIZ, po kateri je izvršba dovoljena le zoper stvari v dolžnikovi lasti.
pravočasno plačilo sodne takse za pritožbo – pravnomočnost plačilnega naloga
Pritožnika sta dolžno takso za pritožbo plačala v roku, določenem s pravnomočnim plačilnim nalogom, in sicer dne 1. 6. 2011, to je pred pravnomočnostjo cit. plačilnega naloga.
pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja - neprerekane trditve – dokazno breme – narok v sporih majhne vrednosti
Golo nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja med strankama v fazi ugovora zoper sklep o izvršbi ne more izničiti domneve o priznanju celega sklopa pravno relevantnih dejstev glede utemeljenosti izstavljenih računov in s tem obstoja ter višine terjatve, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v svoji pripravljalni vlogi ter priložila tudi listinske dokaze. Da se navedena dejstva (torej dejstvo, da iz dobavnic in računa izhaja, da je tožena stranka poslovala s tožečo, kar dodatno potrjuje prevzem dobavljenega blaga in dejstvo, da tožena stranka ni zavrnila nobenega od računov ali poslanih opominov) ne bi štela za priznana, bi jih morala tožena stranka konkretizirano prerekati, česar pa ni storila, saj na to vlogo sploh ni odgovorila.