oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje - odškodnina
Kot premoženje, ki se upošteva pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi (visok) znesek prejete odškodnine.
priposestvovanje stvarne služnosti – nepravo priposestvovanje – obseg priposestvovane služnosti poti po širini in višini – načelo najmanjše obremenitve – sprememba tožbe
Ker gre pri vožnjah tudi glede višine (poleg širine) za obremenitev služeče nepremičnine, je treba omejiti pot tudi po višini, saj se je pravica lahko priposestvovala le v obsegu, ki ustreza vsebini izvrševanja voženj.
ZZK-1 člen 100.a, 111, 111/2, 111/3, 133, 133/1. ZGO-1 člen 159, 159/1.
odločba o izreku inšpekcijskega ukrepa - obvestilo državnega organa - odločanje zemljiškoknjižnega sodišča po uradni dolžnosti
V skladu z določbo 159. člena ZGO-1 je potrebno poleg obvestila sodišču vselej poslati tudi odločbo o izrečenem inšpekcijskem ukrepu. Ker slednja vsebuje vse relevantne podatke za odločitev o predlagani zaznambi nedovoljene gradnje, obvestilu ni mogoče pripisovati takega pomena kot sicer velja za zemljiškoknjižni predlog.
URS člen 23. ZPP člen 213, 213/2. Sodni red člen 162.
pravica do naravnega sodnika – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – pravno relevantna dejstva – dogovor o ceni
O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Sodišče izvede dokaze, ki jih predlagata stranki, ob pogoju, da so dejstva, ki se z njimi dokazujejo, za odločitev v sporu pravno relevantna.
Kršitev ustavne pravice do naravnega sodnika bi bila podana, če bi bil spis dodeljen novi sodnici mimo pravil zakona in Sodnega reda, česar pritožba ne trdi niti ne izkaže.
Tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila po prejemu plačilnega naloga za sodno takso, zato je pravočasen in mora sodišče o njem vsebinsko odločiti.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi bilo kljub dolžnikovemu plačilu dne 10. 10. 2008 potrebno njegov dolg na podlagi revizijske sodbe izračunati tako, da bi se zakonske zamudne obresti obračunale od celotnega prisojenega (na tretji stopnji zvišanega zneska) do dne (prvega) delnega plačila in ne zgolj od dejansko še neplačanega dela glavnice. V obravnavani zadevi je šlo po vsem zgoraj obrazloženem za izpolnitev ene obveznosti, ki pa je glede na specifične okoliščine obravnavanega primera potekala v dveh delih. Dolžnik je ob opravljenem prvem plačilu iz tega naslova dne 10. 10. 2008 v celoti sledil temu, kar mu je bilo s strani sodišča (na podlagi prvostopne sodbe v zvezi z drugostopno sodbo) pravnomočno naloženo. Z obračunavanjem zamudnih obresti od celotnega šele na podlagi revizijske odločitve prisojenega zneska 170.000,00 EUR bi se neupravičeno zanemarilo dolžnikovo že opravljeno plačilo iz naslova upnikove terjatve, ki se je šele kasneje izkazalo zgolj kot delno plačilo. Hkrati pa bi se neupravičeno in dolžniku v škodo zanemarile tudi pravne posledice opravljenega (delnega) plačila - namreč prenehanje obveznosti v izpolnjenem delu.
Tožnik sicer ni stranka zavarovalne pogodbe, na podlagi katere uveljavlja odškodnino od prvo tožene stranke, vendar pa je njegovo uveljavljanje pravic nujno pogojeno z vsebino sklenjene zavarovalne pogodbe. Ker je prvo tožena stranka izplačala celotno zavarovalno vsoto, ki v skladu s splošnimi pogoji vključuje tudi stroške spora o zavarovančevi odgovornosti (taksa) in odvetniške stroške oškodovanca, je odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov pravilna.
pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja - neprerekane trditve – dokazno breme – narok v sporih majhne vrednosti
Golo nasprotovanje obstoju obligacijskega razmerja med strankama v fazi ugovora zoper sklep o izvršbi ne more izničiti domneve o priznanju celega sklopa pravno relevantnih dejstev glede utemeljenosti izstavljenih računov in s tem obstoja ter višine terjatve, ki jih je tožeča stranka zatrjevala v svoji pripravljalni vlogi ter priložila tudi listinske dokaze. Da se navedena dejstva (torej dejstvo, da iz dobavnic in računa izhaja, da je tožena stranka poslovala s tožečo, kar dodatno potrjuje prevzem dobavljenega blaga in dejstvo, da tožena stranka ni zavrnila nobenega od računov ali poslanih opominov) ne bi štela za priznana, bi jih morala tožena stranka konkretizirano prerekati, česar pa ni storila, saj na to vlogo sploh ni odgovorila.
sodna ureditev meje – stroški izdelave elaborata – skupni stroški
Stroški izdelave elaborata poteka skupne meje so skupni stroški, ki se praviloma delijo v skladu z dolžino svojih meja. V čigavem interesu je vpis meje v zemljiški kataster, pri tem ni pomembno.
Četudi je toženka zgolj gola lastnica avtomobila, katerega uporabno vrednost koristi njegov uporabnik, ni moč spregledati dejstva, da je na račun popravila avtomobila od zavarovalnice prejela 997,74 EUR. Tudi če je toženka denar porabila za nadaljnji pobot terjatev, to še vedno ustreza pojmu obogatitve zaradi povečane vrednosti popravljenega vozila, ki je v njeni lasti.
ZIZ člen 32, 167, 168, 168/1. SPZ člen 11. ZZK-1 člen 86, 150, 150/1, 150/1-2.
izvršba na nepremičnine - sprememba lastništva nepremičnine po vložitvi predloga za izvršbo - posredovani podatki o lastninski pravici na nepremičnini - vpis v zemljiško knjigo
Če izvršilno sodišče ob odločanju o predlogu pri uradnem preizkusu lastništva nepremičnine ugotovi, da se posredovani podatki ne ujemajo z zemljiškoknjižnimi, izvršbe na nepremičnino ne more dovoliti, saj mora pri odločanju upoštevati tudi določbo 32. člena ZIZ, po kateri je izvršba dovoljena le zoper stvari v dolžnikovi lasti.
Ker nasprotni udeleženec ni navedel podatkov o premoženjskem stanju svoje žene in ta s svojim podpisom ni dala jamstva za resničnost in popolnost podatkov o premoženjskem stanju gospodinjske skupnosti, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da nasprotni udeleženec svojega predloga ni dopolnil in zato njegovo vlogo zavrglo
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine – priposestvovanje po določbah ZTLR - izredno priposestvovanje - dobrovernost
Ker se tožeča stranka sklicuje, da je nastopila posest na spornem delu nepremičnine v letu 1974 in je priposestvovanje poteklo v letu 1994, ko je še veljal ZTLR v skladu s prehodno določbo SPZ ostanejo stvarne pravice, ki so pridobljene pred letom 1. 1. 2003, v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ.
Tudi priposestvovalni sistem ZTLR temelji na dobrovernosti, vendar pa zakonitost posesti (posest, ki temelji na veljavnem pravnem naslovu in ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja) ni bila pogoj za tako imenovano izredno priposestvovanje. V tem primeru je priposestvovalna doba znašala za nepremičnino 20 let, zadošča pa dobroverna posest.
Če posestnik v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik, morajo biti podane neke posebno izjemne okoliščine, ki lahko opravičijo njegovo zmotno prepričanje, da je lastnik nepremičnine.
zavarovanje dokazov – zaslišanje tožnika - zdravstveno stanje
Ni sporno, da je tožnik onkološki in nevrološki bolnik ter slabšega zdravstvenega stanja, a to predloga ne utemeljuje, saj to ne utemeljuje bojazni, da tožnik, ko bo zadeva na vrsti, ne bo mogel biti zaslišan oziroma da bo njegovo zaslišanje oteženo.
pravočasno plačilo sodne takse za pritožbo – pravnomočnost plačilnega naloga
Pritožnika sta dolžno takso za pritožbo plačala v roku, določenem s pravnomočnim plačilnim nalogom, in sicer dne 1. 6. 2011, to je pred pravnomočnostjo cit. plačilnega naloga.