ZFPPIPP člen 300, 300/4, 301, 301/7. ZPP člen 156, 156/1.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Tožba tožnika zoper tretjetoženo stranko je bila zavržena. Tretjetožena stranka je kot upnik prvotožene stranke v stečajnem postopku nad prvotoženo stranko prerekala tožnikovo terjatev, katere obstoj uveljavlja tožnik v tem individualnem delovnem sporu. To tožnikovo terjatev je prerekala le tretjetožena stranka, kot upnik v zvezi s svojo terjatvijo (ki je bila v stečajnem postopku nad prvotoženo stranko tudi prerekana) ni vložila tožbe proti prvotoženi stranki za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, zaradi česar je izgubila položaj upnika napram prvotoženi stranki (člen 300/4 ZFPPIPP). Ker je bil tožnik zaradi prerekanja svoje terjatve s strani tretjetožene stranke dolžan tožbo v tem individualnem delovnem sporu v zakonsko določenem roku razširiti še na tretjetoženo stranko kot novega toženca (člen 301/5 ZFPPIPP), saj bi v nasprotnem primeru prenehala njegova terjatev v razmerju do prvotožene stranke, tretjetožena stranka po določbi 156. člena ZPP sama krije svoje stroške postopka.
odmera sodne takse – enotna sodna taksa - več tožnikov - formalni sosporniki - seštevek vrednosti spornih predmetov
Sodišče bi moralo za vsakega tožnika posebej ugotavljati utemeljenost njegovega zahtevka, ni pa bi bilo potrebno za vsakega posebej odmeriti sodno takso, odvisno od višine njegovega zahtevka, glede na 20. člen ZST-1, ko se vrednosti več spornih predmetov (tudi če gre za več tožnikov) seštejejo.
ZP-1 člen 67, 67/1, 114, 114/4, 133, 133/1, 133/2, 157, 157/3. ZPrCP člen 106, 106/3. KZ člen 248.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - psihoaktivna zdravila - izvedenstvo - dokazna ocena - nova dejstva v pritožbi
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja, da je moral obdolženec vzeti bistveno večji odmerek zdravila, kot mu je bil predpisan, utemeljeno zaključilo, da je vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom psihoaktivnega zdravila alprazolam, ki je negativno vplivalo na njegove psihofizične sposobnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je prišel k direktorici tožene stranke v pisarno ter zahteval, da ga odpusti iz poslovnih razlogov, sicer jo bo kazensko ovadil, da ga je spolno nadlegovala. Rekel ji je, da je najslabša šefica na svetu, da je najslabša mati, da bo uredil, da ji bodo odvzeli otroke. Določenega dne je tožnik direktorico poklical zjutraj po telefonu in ji sporočil, da ga tega dne ne bo na delo. Ker mu prostega dne ni odobrila, pa tudi sicer je bila sama v bolniškem staležu in o tem ni mogla odločati, je tožnik žalitve in grožnje ponovil. S takšnim ravnanjem je tožnik huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer določilo 35. člena ZDR, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S tem pa je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZP-1 člen 55, 68, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-6, 157, 157/3. ZPrCP člen 107, 107/2, 107/3. ZPrCP-A člen 60. ZUP člen 80, 80/1.
načelo materialne resnice - nova dejstva - bistvena kršitev določb postopka - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - odklonitev preizkusa
Udeležencu, ki odkloni preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, policist ni dolžan odrediti še preizkusa z etilometrom ali strokovnega pregleda
Ustava RS člen 29. ZKP člen 442, 442/1, 442/2, 371, 371/1-3.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika
Obdolženec, ki je bil na glavno obravnavo v redu vabljen in v vabilu na glavno obravnavo tudi poučen o posledicah, če nanjo ne bo pristopil, v kazenskem postopku pa je bil tudi že zaslišan, svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar se je sodišče odločilo, da bo glavno obravnavo na podlagi 442. člena ZKP opravilo v njegovi nenavzočnosti. Ker je sodišče ocenilo, da obdolženčeva prisotnost na glavni obravnavi ni nujna, so bili izpolnjeni vsi pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti.
Na glavno obravnavo je bil pravilno vabljen tudi obdolženčev zagovornik, njegovo opravičeno zadržanje na dan glavne obravnave in v času odločanja sodišča prve stopnje pa ni bilo izkazano, zato se izkaže tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti obdolženčevega zagovornika, obramba pa ni bila obvezna, kot pravilna oz. so bili za tako odločitev izpolnjeni vsi pogoji, določeni v drugem odstavku 442. člena ZKP.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Hvalevredna je obsojenčeva pripravljenost ozdraviti se odvisnosti od drog, kar je nenazadnje razvidno tudi iz zdravniškega potrdila, iz katerega izhaja, da je obsojenec zaključil z metadonskim zdravljenjem, vendar to dejstvo samo po sebi še ne daje zadostnega jamstva za oceno, da bi obsojenec na prostosti kaznivih dejanj, povezanih z mamili, ne ponavljal. Dejstvo je, da je sodišče obsojencu v okviru pogojne obsodbe že dvakrat dalo možnost, da svojo pripravljenost odreči se zlorabam drog oz. spravljanju le-teh v promet izkaže, pa je obsojenec ni izkoristil. Celo nasprotno, zadnje obravnavano kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, je pripeljalo tudi do preklica prejšnje pogojne obsodbe in izreka enotne dveletne zaporne kazni. Jasno je tedaj, da obsojenec pravega odnosa do svojega inkriminiranega početja nima. Pa tudi sicer morajo pogoji z osmega odstavka 86. člena KZ, pod katerimi lahko sodišče ugodi predlogu obsojenca za alternativno izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist, biti podani kumulativno. Temu je tako zaradi tega, ker so alternativni načini izvrševanja kazni zapora v zakonodaji predvideni le kot izjema, ne pa kot pravilo.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnik je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od oktobra 2003 do decembra 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožniku plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.
Pri zapisu oznake odločbe je prišlo do očitne pisne napake, saj je bilo po pomoti zapisano, da gre za sodbo, čeprav je bila odločitev sprejeta v obliki sklepa.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5.
pravni interes za pritožbo – prijava terjatve v stečaju – prenehanje terjatve
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Pravni interes je priznan le tisti stranki, ki brez sodbe sodišča ne more doseči zagotovitve svoje koristi. Nobenega smisla nima priznati pravico do meritornega odločanja (tudi na pritožbeni stopnji) tistemu, ki sodbe za varstvo svojih pravic ne potrebuje (čeprav je pritožba morda utemeljena).
Dokazno breme za trditve o odjavi vozila iz zavarovanja je bilo na toženi stranki, ki bi takšno dejstvo lahko med drugim lahko dokazala tudi s potrdilom o odjavi vozil iz prometa, saj je bil to pogoj za odjavo iz zavarovanja, katerega pa ni predložila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Na podlagi 3. odstavka 88. člena ZDR je moral delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Vendar mora biti ponujena zaposlitev ustrezna, kar po 3. odstavku 90. člena ZDR med drugim pomeni, da se mora zanjo zahtevati enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je na primerljivih oz. za tožnico ustreznih delovnih mestih sicer zaposlovala druge delavce, vendar le za določen čas za nadomeščanje odsotnih delavcev, kar za tožnico ni ustrezna zaposlitev, zato tožena stranka ni kršila navedene določbe.
Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o pritožbi in ker je pritožnica v ugovornem postopku z ugovorom uspela, nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje, zaradi česar se pritožba kot nedovoljena zavrže.
ZDR člen 87, 87/2. ZPP člen 139, 139/6, 149, 149/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku je bila opravljena v skladu z določbami ZPP, ki se glede na 87. člen ZDR uporablja tudi v primeru vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu. Ta vročitev je bila opravljena skladno s členom 87/2 ZDR, ki določa, da delavcu redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalec vroči osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Ker je tožnik redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v prostorih delodajalca sprejel (in jo prebral), čeprav ni želel podpisati njenega prejema, sta delavca tožene stranke, ki sta tožniku to redno odpoved vročala, v skladu s členom 149/3 ZPP sestavila zapisnik o poteku vročanja, zato je potrebno šteti, da je bila vročitev opravljena s tem dnem. Ker je tožnik tožbo za ugotovitev nezakonitosti in za razveljavitev te redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (posledično je uveljavljal tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek) vložil pri prvostopenjskem sodišču po izteku 30-dnevnega roka iz člena 204/3 ZDR, jo je potrebno kot prepozno zavreči.
ZZK-1 člen 86, 88, 120, 120/2, 148. ZIZ člen 170, 170/2.
vročanje – zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – vpis po uradni dolžnosti
O zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine, je odločeno po uradni dolžnosti na podlagi prejetega obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je bil priložen tudi sklep o izvršbi. Posledica tega vpisa pa je tudi vknjižba hipoteke (86. in 88. člen ter 148. člen ZZK-1 ter drugi odstavek 170. člena ZIZ).
izrek odločbe – izostanek paricijskega roka v izreku – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – popravni sklep – izvršljivost odločbe
Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi, navedene napake ne more odpraviti sodišče s popravnim sklepom.
zaznamba postopka po ZVEtL - smiselna uporaba določb o zaznambi spora - upravičeni predlagatelji - predložitev predloga in potrdila
V obravnavani zadevi nepravdno sodišče v postopku po ZVEtL očitno ni samo po uradni dolžnosti odredilo zaznambo postopka v zemljiški knjigi, zato so zaznambo na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZZK-1 predlagali upravičeni predlagatelji postopka dokončanja etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča, to je etažni lastniki.
ZZK-1 nima določbe, ki bi izrecno urejala zaznambo postopka po ZVEtL, to vprašanje je urejeno v specialnem predpisu, to je ZVEtL, in sicer tako, da zakon napotuje na smiselno uporabo določb o zaznambi spora. Pritožbena trditev, da se smiselna uporaba določb o zaznambi spora nanaša samo na postopek, nima podlage v zakonu. Še pomembnejša kot napotitev na postopkovne določbe, je namreč ureditev pravnih posledic zaznambe. Te pa so smiselno enake kot pri zaznambi spora.
Tožnik je zaradi ozkega cestišča, v trenutku, ko je pristopil k vozniku tovornjaka, stal nekaj čez sredinsko črto, ki ločuje vozna pasova – okoli 10 cm na nasprotnem voznem pasu, po katerem je v tistem trenutku pripeljala zavarovanka toženke. Škodni dogodek bi lahko preprečil, če bi k vozniku tovornjaka pristopil z desne strani. S takšnim ravnanjem je nedvomno soprispeval k škodnemu dogodku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL0074728
URS člen 69. ZPP člen 243, 249, 254. ZSZ člen 37. OZ člen 190, 193, 198.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 40, 44.
stroški izvedenca - pravica do nadomestila plače - samostojni podjetnik posameznik - pravni naslov za uporabo nepremičnin - postopek razlastitve nepremičnin - zakonito ravnanje države - neupravičena obogatitev - uporabnina - javna korist - dejanska razlastitev - primerna odmena - odškodnina - predpravdno izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti
Do nadomestila plače je upravičen le zaposleni izvedenec, ne pa tudi samozaposleni izvedenec (samostojni podjetnik).
Za predčasno pridobitev posesti bi morala tožena stranka pridobiti odločbo o izročitvi nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu lastninske pravice po 37. členu ZSZ.
Tožeča stranka je upravičena do nadomestitve tistega prikrajšanja, ki bi ga prejela v primeru zakonitega ravnanja tožene stranke.
Izvedenčeva neopredelitev do predpravdnega mnenja še ne predstavlja njegove pomanjkljivosti, nepopolnosti ali nestrokovnosti. Tožeča stranka bi morala pojasniti, v čem je izvedensko mnenje samo po sebi neprepričljivo, nelogično in nepopolno, pa tega ni storila.