ZPP člen 318, 318/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496. ZPUOOD člen 18.
zamudna sodba - plača - aktivni družbenik - izbris družbe iz sodnega registra - sklepčnost - spregled pravne osebnosti
Po 18. 11. 2011 (dan uveljavitve 18. člena ZPUOOD) ne velja več določba 6. odstavka 442. člena ZFPPIPP o solidarni odgovornosti aktivnih družbenikov za izpolnitev obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP. Tožnik je tožbo najprej vložil zoper družbo, po njenem izbrisu iz sodnega registra pa je predlagal, da se postopek nadaljuje zoper toženo stranko, pri čemer je svoj zahtevek utemeljil izključno z navedbami, da je tožena stranka aktivni družbenik, ki je imela možnost vplivati na poslovanje izbrisane družbe, pa kljub temu ni opravila finančnega prestrukturiranja niti predlagala uvedbe stečajnega postopka. Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije je bil sprejet po 17. 11. 2011, ko sta prenehali veljati določba 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da iz tožbenih navedb o tem, da je tožena stranka aktivni družbenik izbrisane družbe, ne izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka dolžna plačati obveznosti, ki jih je izbrisana družba imela do tožnika. Zato je sodišče prve stopnje ob zmotni uporabi materialnega prava (oprlo se je na določbe ZFPPIPP, ki v tem primeru ne pridejo v poštev) izdalo zamudno sodbo, čeprav bi moralo tožeči stranki naložiti, da odpravi nesklepčnost tožbe.
V skladu s 1. členom 442. člena ZFPPIPP izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da plačilo svoje terjatve zahteva od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
pravdni stroški - pripoznava tožbenega zahtevka - razširitvev tožbenega zahtevka – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - nadaljevanje pravdnega postopka -prerekana izločitvena pravica
Uporaba 157. člena ZPP je glede na okoliščine konkretnega primera zmotna. Tožena stranka je izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka podala, predno je prejela vlogo tožeče stranke z razširitvijo tožbenega zahtevka še z zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov. Uporabiti je potrebno splošna pravila iz 154. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071708
OZ člen 9, 239, 239/1, 633, 633/3, 659. ZPP člen 7, 212.
gradbena pogodba – dokončanje del – grajanje napak – izpolnitev obveznosti – pogodba na ključ – dodatna dela – načelo spoštovanja pogodbenih obveznosti – dokazna ocena – sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage je mogoče v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno zaradi njegove obsežnosti.
Tudi nedokončanje del pomeni izpolnitev obveznosti z napakami, za kar veljajo enaki roki, ki jih zakon določa za grajanje napak.
Eno temeljnih načel obligacijskega (pogodbenega) prava je načelo spoštovanja (izpolnitve) pogodbenih obveznosti (pacta sunt servanda - 9. člen OZ), ki je konkretizirano v pravnem pravilu iz prvega odstavka 239. člena OZ, po katerem je upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.
predhodna odredba - nevarnost za uveljavitev terjatve - računovodske bilance - blokada transakcijskega računa - novo ustanovljeno podjetje
Izkazani negativni kapital dolžnika in izguba obračunskega obdobja, upoštevaje vse okoliščine danega primera, zaenkrat še nista pokazatelja, da bo (verjetno) uveljavitev upnikove terjatve v bodočnosti onemogočena ali otežena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073273
URS člen 26.
odškodninska odgovornost države – odgovornost za ravnanje državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – sodišče kot dolžnikov dolžnik – organ oprave izvršbe – vrnitev preostanka kupnine dolžniku – zarubljena sredstva – možnost poplačila
Sodišče v prvi izvršilni zadevi je bilo pahnjeno v položaj, ko je imelo pred seboj dva pravnomočna sklepa. Prvega, po katerem se preostanek kupnine vrne dolžniku, in drugega (oziroma sklop drugih dveh), po katerih so ta sredstva zarubljena. Ker sodišče v prvi zadevi ni bilo dolžnikov dolžnik, marveč organ, ki opravlja izvršbo, je ravnalo pravilno, ko se je te svoje vloge (in pravilne pravne podlage za svoje ravnanje) dosledno držalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071698
ZPP člen 274, 319. OZ člen 1019, 1019/2. ZHKS člen 15. ZPPSL člen 144.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve – napotitveni sklep – več napotitvenih sklepov glede iste terjatve – pravni interes – res iudicata – zakonito poroštvo – odgovornost za obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – hranilno kreditne službe – izvedba naroka
Napotitveni sklepi se nanašajo na isto (prerekano) terjatev, o obstoju katere se (lahko) odloča le enkrat.
Z napotitvenim sklepom tožnik izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Na podlagi kasnejših napotitvenih sklepov, zaradi že vložene tožbe, tožnik ni bil dolžan vložiti nove tožbe. Vprašanje zakonitosti izvedbe trikratnega preizkusa tožnikove terjatve in posledično treh napotitvenih sklepov se nanaša na stečajni postopek in na predmetni postopek ne vpliva.
Velja, da bo narok opravljen, če ga sodišče ne prekliče.
Tožena stranka tožniku plače, stroškov za prehrano, prevoz na delo in z dela ter terenskega dodatka v določenem obdobju ni izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – zunajzakonska skupnost – življenjska skupnost – stalno prebivališče
Z vidika določbe 210. člena ZD je relevantno le, v kakšnem razmerju sta bila R. in zapustnica v času njene smrti, medtem ko dejansko vprašanje, ali sta bila zunajzakonska partnerja v preteklem obdobju (davno pred smrtjo), na R. dedno pravico nima nobenega vpliva. Iz potrdila UE T. izhaja, da zapustnica ob smrti ni imela prijavljenega začasnega prebivališča na naslovu R. stalnega prebivališča, zato ni mogoče mogoče sklepati, da sta ob njeni smrti živela skupaj.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 40. ZPIZ-1 člen 63, 67, 67,/1, 67/1-1.
invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - tujec
Na podlagi določb Uredbe sveta (EGS) št. 1408/71 invalidi I., II. in III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje iz 67. člena ZPIZ-1, ne pa drugih pravic iz naslova II. in III. kategorije invalidnosti.
Tožnik kot invalid III. kategorije, ki je zmožen za drugo ustrezno lažje delo, kjer dela ne bo opravljal v mrazu, vlagi in z dvigovanjem bremen, težjih od 10 kg, brez vsiljenega ritma dela, s polnim delovnim časom, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 67. člena ZPIZ-1, zaradi neizpolnjevanja pogoja starosti (tožnik je rojen leta 1958).
zavrženje predloga za obnovo postopka - brezplačna pravna pomoč - obvezno odvetniško zastopanje - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - omejitev postulacijske sposobnosti strank
Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.
plačilo pravdnih stroškov – umik tožbe – prejem tožbe – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku – začetek pravdnega postopka
Glede na dejstvo, da tožena stranka še ni prejela tožbe in zato še ni bila seznanjena z zahtevkom, je edina okoliščina, ki bi toženo stranko razbremenila plačila stroškov te pravde, da ni dala povoda za tožbo. Povod za tožbo pa je tožena stranka dala, saj je nedvoumno, da je v izvršilnem postopku ugovarjala ugovoru tretjega, tožnika tu, posledično čemur je bil ugovor zavrnjen, tretji pa je imel nedopustnost izvršbe možnost uveljavljati s tožbo, kar je bila tožba v tej pravdi.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1, 1/3, 2, 2/2, 5, 5/3, 11, 11/3.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - sodno varstvo
Tožnik je v določenem napredovalnem obdobju prejel skupaj oceno 14 točk. Ob upoštevanju 22. izhodiščnega plačnega razreda za delovno mesto tožnika in 28. plačnega razreda, ki ga je bil pravilno deležen ob prevedbi plač v novem plačnem sistemu, je tožnik do takrat že napredoval za 6 plačnih razredov, kar pomeni, da je šlo pri izpodbijanih odločbah o napredovanju v spornem letu že za njegovo sedmo napredovanje. Če bi hotel napredovati za 2 plačna razreda, bi moral skladno z določbo 3. odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v navedenem napredovalnem obdobju doseči 15 točk, kar pa v njegovem primeru ni bilo izkazano.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
trditvena podlaga - notifikacja napak - napake pri izvedbi del
Sodišče je zmotno štelo, da tožena stranka ni podala zadosti trditvene podlage glede napak pri izvedbi del, ker je ugovor izvedbe del z napako podala šele v drugi pripravljalni vlogi in ker pri tem naj ne bi konkretizirala napake, saj naj ne bi navedla, kdaj je notificirala napako, komu je notificirala napako in kako jo je notificirala.
prenehanje delovnega razmerja - izbris iz sodnega registra - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu v skladu s 4. odstavkom 442. člena ZFPPIPP prenehalo, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra. 24. člen ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je zahtevek za plačilo neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja (v višini treh minimalnih plač), odškodnino za letni dopust, odpravnino (za 4 leta delovne dobe) na Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije vložila po poteku 90 dni po datumu prenehanja delovnega razmerja. Njen zahtevek je bil tako vložen prepozno.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071684
SPZ člen 92, 93. ZKZ člen 26, 26/1, 27, 28. ZPP člen 288, 288/1, 319.
ugovor že razsojene stvari - res iudicata - subjektivna identiteta - meje pravnomočnosti - singularno pravno nasledstvo - vračilo stvari - izročitev nepremičnin v neposredno posest- najemna pogodba za uporabo kmetijskih zemljišč - pravica do posesti
Subjektivna identiteta ni podana in ne gre za že razsojeno stvar. Sodba namreč učinkuje med strankami, ki so sodelovale v pravdnem postopku, le v določenih primerih učinkuje tudi proti tretjim osebam, tako tudi v določenih primerih singularnega pravnega nasledstva. To bi bilo izkazano, če bi tožeča stranka razpolagala z javno ali po zakonu overjeno listino, s katero bi lahko izkazala prenos terjatve, kar pa ni bilo izkazano.
Najemna pogodba za uporabo kmetijskih zemljišč bi morala biti sklenjena v skladu z ZKZ. Rokopisna najemna pogodba, sklenjena med pravno prednico tožnikov in prvim tožencem, tem določbam ne ustreza.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074157
ZPP člen 185. OZ člen 2, 199, 205, 301, 301/2. ZVKSES člen 24.
odgovornost za stvarne napake – notifikacija – odprava napak - jamčevalni zahtevki - poslovodstvo brez naročila – tuj posel – zakonske zamudne obresti – upniška zamuda – sprememba tožbe
Tožnik kot kupec stanovanja je sam odpravil ugotovljeno stvarno napako (popravilo oz. menjava kotlička zaradi zamakanja). To je storil v svojo korist, zato ne gre za tuj posel in posledično ne za poslovodstvo brez naročila. Opravljenega posla tudi ni mogoče šteti kot posla tožene stranke, saj je tožnik izgubil pravice iz naslova jamčevanja za napake zaradi opustitve notifikacijske dolžnosti. Pravne podlage za povrnitev stroškov popravila torej ni.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek
Uveljavljanje reparacijskih in reintegracijskih zahtevkov v povezavi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, tudi če so neločljivo povezani z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni vezano na prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se tovrstni zahtevki lahko uveljavljajo v okviru splošnega zastaralnega roka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dela tožbe zaradi zamude prekluzivnega roka nepravilna.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je prodaja po izpodbijani pogodbi nedvomno v škodo tožeče stranke kot upnika, saj dolžnik zaradi prodaje sedaj nima premoženja, s katerim bi poplačal tožečo stranko (objektivni pogoj izpodbojnosti).
Tožeči stranki je uspelo dokazati tudi obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti s tem, ko je dokazni postopek pokazal, da je v času sklenitve izpodbijane prodajne pogodbe bila direktorica in edina družbenica dolžnika L. d.o.o. L. K., ustanovitelj in zakoniti zastopnik tožene stranke B. P. pa prokurist dolžnika L. d.o.o., oba pa sta izven zakonska partnerja, na podlagi teh osebnih povezav nedvomno tako pri dolžniku kot pri toženi stranki obstajalo vedenje, da se lahko s prodajo nepremičnin tožeči stranki povzroči škodo, saj drugega vrednejšega premoženja dolžnik nima.
dogovor o nagradi odvetnika - uspeh v postopku - umik tožbe - zahtevek na znižanje plačila - očitno nesorazmerje med vnaprej dogovorjeno nagrado in opravljenimi storitvami - uveljavljanje ugovora na znižanje plačila
Zahtevek na znižanje plačila je namenjen ravno situaciji, ko stranki v sklenitveni fazi pogodbe pri določanju plačila pričakujeta oziroma upoštevata določene okoliščine, do katerih kasneje ne pride. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo kolikšen obseg storitev je bil pričakovan ob sklenitvi Pogodbe in je pomenil podlago za dogovor o nagradi, kolikšen obseg storitev tožeče stranke pa je bil nato dejansko potreben za dosego uspeha, torej od sklenitve Pogodbe do umika tožbe s strani nasprotne stranke.
Tožena stranka lahko zahteva zmanjšanje plačila po 3. odstavku 779. člena OZ z materialno pravnim ugovorom zoper zahtevek in ni zavezana vložiti nasprotne tožbe.
Pri presoji, kolikšno težo ima posamezna faza postopka glede na celoten postopek, se je sodišče oprlo na v spornem obdobju veljavno OT. Iz nje namreč izhaja, do kakšne nagrade je upravičen odvetnik za posamezno fazo postopka oziroma za posamezno pravdno dejanje v okviru zastopanja stranke in posledično kakšno težo ima posamezno pravdno dejanje v razmerju do zastopanja v celotnem postopku.
obnova postopka - predlog - pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka
Pokojna tožena stranka je bila v času teka predmetnega spora, kljub psihičnim težavam, ki jih je imela (bipolarna afektivna motnja), sposobna razumeti pomen svojih ravnanj. Zato uveljavljani razlog za obnovo postopka po 4. alineji prvega odstavka 394. člena ZPP (če se je udeleževal postopka kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka) ni utemeljen.