ZPP člen 277, 277/2, 318, 318/1. ZPP čen 338, 338/2.
zamudna sodba - plača
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati niti temelju niti višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, pa tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotnega in nepopolnega dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo 2. odstavka 338. člena ZPP.
Tožena stranka tožniku plače, stroškov za prehrano, prevoz na delo in z dela ter terenskega dodatka v določenem obdobju ni izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR člen 6, 6/6, 6/7, 184. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - premoženjska škoda - iguba na dohodku
Tožena stranka (javni zavod - bolnišnica) je imela resen namen, da s tožnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za objavljeno delovno mesto bolničarja - negovalca, spremljevalca. Glede zaposlitve tožnika si je premislila potem, ko je izvedela za dejstvo, da je tožnik HIV pozitiven. Opisano ravnanje tožene stranke pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, kakor je določena v tretjem odstavku 6. člena ZDR. Zato je tožena stranka tožniku odškodninsko odgovorna za nastalo škodo v višini izpadlega dohodka.
izločitev v korist potomcev – prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja – stvarnopravni zahtevek – dedna izjava – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – ničnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju
Tožnik ni dokazal, da bi z delom ohranjal ali povečal očetovo hišo in mu zato ne gre stvarnopravni delež. Sporazum med prednikom in potomcem pa je veljaven. Tudi dejstvo, da je pred podpisom sporazuma oče tožniku izročil 15.000,00 EUR, ne vpliva na to, da bi ta dvostranska pogodba z elementi dednega prava prešla v obligacijskopravno pogodbo z elementi vzajemnosti. Ni pravilno stališče tožnika, da mora plačani del ustrezati vredno njegovemu bodočemu dednemu deležu.
V primeru, da upnik uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve, mora v predlogu za izdajo začasne odredbe izkazati verjetnost zahtevkov na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enakih tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju, ob tem, da mora izkazati še enega od kumulativnih pogojev, to je obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nenadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale upniku (272. člen ZIZ).
Terjatev, ki jo tožnica uveljavlja v tožbi in se nanaša na nezakonitost izredne odpovedi iz razloga po 5. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 (ker mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna z dela več kot 6 mesecev), ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da je bila izredna odpoved nezakonita, v tej (začetni) fazi postopka, ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Ker tožnica ni izkazala verjetnost terjatve njen predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo ter ji priznati obstoj delovnega razmerja, od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje, da je tožena stranka dolžna tožnici, dokler traja spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja obračunati in plačevati nadomestilo plače v višini bruto mesečne plače, od tega zneska obračunati ter plačati davke in prispevke, neto znesek pa nakazati na račun tožnice, ni utemeljen.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - vrednost spora - opisni zahtevek - odmera nagrade
Tožnica je postavila opisni zahtevek in zahtevka ni opredelila v denarnem znesku po višini, zato ni nikakršne podlage za določitev stroškov po vrednosti spornega predmeta 40.000,00 EUR. Ker je nagrada za t.i. opisni zahtevek (ki spada med neocenljive zadeve o premoženjskih posamičnih pravicah v smislu tar. št. 15, 1. odstavek – točka b/) predvidena v OT, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP. OT v tar. št. 15, 1. odstavek, 3. alinea točke b/ za opisne zahtevke določa vrednost nagrade za tožbo (in odgovor na tožbo), ki v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti znaša 300 točk.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021610
ZPP člen 8.
dokazna ocena - vmesna sodba
Ugotavljanje okoliščin konkretnega življenjskega primera - škodnega dogodka, ne more temeljiti zgolj na domnevah in izkušnjah iz podobnih življenjskih primerov, neodvisnih od konkretne zadeve, posebej ob dejstvu obširno izvedenega dokaznega postopka z zaslišanjem ob škodnem dogodku prisotnih prič. Po prepričanju sodišča druge stopnje so izpovedbe večjega števila zaslišanih prič, še posebej, če so te tako ali drugače zainteresirane za izid postopka, le redko skladne. Ključna naloga sodišča v okviru dokazne ocene pa je izluščiti verzijo dogodka, ki jo potrjuje čim več čimbolj verodostojnih in zanesljivih prič. Če se le-ta ujema oz. dopolnjuje tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, omogoča zaključek o dejanskem poteku dogodka.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075497
OZ člen 169.
nadomestilo za invalidnost - izvedensko mnenje - neprerekana dejstva
Glede na to, da sta se stranki z izvedenskim mnenjem strinjali, je sodišče preseglo svoje pooblastilo, ko je tožniku dosodilo dodatno nadomestilo za invalidnost, katere izvedenec ni ugotovil.
Tožena stranka ne da povoda za tožbo takrat, kadar že v času pred vložitvijo tožbe privoli v izpolnitveno ravnanje, kot ga zahteva tožeča stranka oziroma, povod za tožbo da, če lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
Tožena stranka je tožbeni zahtevek sicer res pripoznala, vendar zaradi njenega prerekanja pogojne terjatve nikakor ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni podala povoda za tožbo. Za uspešno uveljavljanje pritožbenega očitka o zmotni uporabi materialnega prava bi tožena stranka oziroma stečajni upravitelj tako moral že v trenutku preizkusa terjatev priznati sporno pogojno terjatev.
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki jo je tožnik vložil prepozno (po izteku 30 dnevnega roka od vročitve odločbe), se zavrže. Rok za vložitev tožbe je prekluzivni materialni rok, zato ga ni mogoče podaljšati.
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost – pravica hoje in vožnje – pravni naslov – sodna poravnava
Ker toženci tožnikov ne vznemirjajo protipravno (pravica do hoje in vožnje temelji na sodni poravnavi), je bilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrniti.
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 56, 56/1. ZD člen 2, 132.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – skupno življenje – obseg skupnega premoženja – posebno premoženje – obligacijski zahtevek – odplačevanje kredita – zapuščina – zapustnikova terjatev
Ker stanovanje ni bilo kupljeno v času zunajzakonske skupnosti, tudi morebitno kasnejše plačevanje obrokov kredita iz skupnih sredstev ne more spremeniti pravne pripadnosti te nepremičnine. Če gre za toženkino posebno premoženje, tudi obveznosti, ki se nanašajo na to posebno premoženje, bremenijo zakonca, ki je lastnik tega posebnega premoženja. Tudi morebitno zapustnikovo sodelovanje pri odplačevanju kredita lahko pogojuje zgolj obligacijski zahtevek zapustnika oziroma njegovih pravnih naslednikov, ne pa spremembe toženkinega posebnega premoženja v skupno premoženje.
Napačno je pritožbeno stališče, da lahko zapustnikovo terjatev uveljavljata z vrnitvijo (plačilom) denarnih sredstev v zapuščino (zapuščinsko maso). Če je terjatev v zapuščini, je ni treba tja še vračati.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno izpodbijane sodbe, da gre za objektivno žaljive trditve, saj izjave o neki osebi – zasebnemu tožilcu, da je pokvarjenec, ni normalen, zmešan, butelj, da laže, krade, da je norec, butelj frdaman itd., vsekakor so izjave, ki pomenijo negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu. Gre torej za objektivno žaljive označbe zasebnega tožilca in storitev kaznivih dejanj razžalitve.
Strinja pa se sodišče druge stopnje z zagovornikom, da besedi „ciganija“ ter da nastavlja „ciganske cote“ ne pomenita napada na čast in dobro ime zasebnega tožilca oziroma ne pomenita negativne vrednostne sodbe o njem. Gre za opis stanja na določenem prostoru, ne pa za zmerjanje oziroma žaljivo izražanje o zasebnem tožilcu.
ZIZ člen 17, 20a, 21, 44, 44/1. ZPP člen 108, 108/4.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - identifikacija zahtevka - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - res iudicata
Sodišče lahko preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo glede usklajenosti izterjevane terjatve s terjatvijo izvršilnega naslova le, če vsebina predloga tak preizkus omogoča. Upnik mora terjatev strukturirati tako, da je jasno, kakšen je znesek glavnice, pogodbenih obresti, že zapadlih zamudnih obresti in stroškov, ter kako je posamezne dele zahtevka v skladu z izvršilnim naslovom obračunal.
Glede opredeljenosti zahtevka ne gre za vprašanje sklepčnosti predloga, temveč njegove formalne pomanjkljivosti oziroma nerazumljivosti.
predpogodba - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe – plačilo kupnine
S sklenitvijo predpogodbe se stranki zgolj zavežeta skleniti glavno pogodbo in nase še ne prevzameta obveznosti iz glavne pogodbe. Tožnik tako po Predpogodbi ni bil zavezan plačati kupnine, taka obveznost pa bi nastala šele s sklenitvijo prodajne pogodbe. V kolikor bi tožnik plačal kupnino že ob podpisu Predpogodbe in upoštevaje določilo Predpogodbe, po katerem se je toženka zavezala nepremičnine izročiti v posest ob plačilu celotne kupnine, bi stranki dejansko že takrat izpolnili vse svoje obveznosti po glavni pogodbi, s čimer bi institut predpogodbe izgubil svoj smisel.
Glede na medicinsko dokumentacijo in mnenje izvedencev v predsodnem in sodnem postopku ima tožnica nedvomno določene zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa ugotovljene zdravstvene težave niso takšne narave in teže, da bi tožnico popolnoma onesposabljale pri delu oziroma da bi bila zaradi njih popolnoma nezmožna za delo in da bi bila pri njej podana I. kategorija invalidnosti.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ravnatelj - razrešitev s funkcije
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da mu je tožena stranka dolžna z iztekom odpovednega roka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi plačati nadomestilo plače po pogodbi o zaposlitvi za celotno obdobje prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela, ni utemeljen, ker terjatev tožnika ni verjetno izkazana. Razlogi v prid ugotovitvi, da sta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in sklep o razrešitvi tožnika s funkcije ravnatelja nezakonita, namreč v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Tožena stranka je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zadostila zakonskim pogojem, prav tako je sprejela sklep o razrešitvi s funkcije ravnatelja po postopku določenem v 59. členu ZOFVI. Na podlagi dosedaj zbranih podatkov v spisu še z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ter sklep o razrešitvi tožnika s funkcije ravnatelja nezakonita.