zavrženje predloga za obnovo postopka - brezplačna pravna pomoč - obvezno odvetniško zastopanje - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - omejitev postulacijske sposobnosti strank
Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.
plačilo pravdnih stroškov – umik tožbe – prejem tožbe – izpolnitev zahtevka – povod za tožbo – nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku – začetek pravdnega postopka
Glede na dejstvo, da tožena stranka še ni prejela tožbe in zato še ni bila seznanjena z zahtevkom, je edina okoliščina, ki bi toženo stranko razbremenila plačila stroškov te pravde, da ni dala povoda za tožbo. Povod za tožbo pa je tožena stranka dala, saj je nedvoumno, da je v izvršilnem postopku ugovarjala ugovoru tretjega, tožnika tu, posledično čemur je bil ugovor zavrnjen, tretji pa je imel nedopustnost izvršbe možnost uveljavljati s tožbo, kar je bila tožba v tej pravdi.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 40. ZPIZ-1 člen 63, 67, 67,/1, 67/1-1.
invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - tujec
Na podlagi določb Uredbe sveta (EGS) št. 1408/71 invalidi I., II. in III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje iz 67. člena ZPIZ-1, ne pa drugih pravic iz naslova II. in III. kategorije invalidnosti.
Tožnik kot invalid III. kategorije, ki je zmožen za drugo ustrezno lažje delo, kjer dela ne bo opravljal v mrazu, vlagi in z dvigovanjem bremen, težjih od 10 kg, brez vsiljenega ritma dela, s polnim delovnim časom, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 67. člena ZPIZ-1, zaradi neizpolnjevanja pogoja starosti (tožnik je rojen leta 1958).
Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).
Trditve o nevšečnostih ob reševanju reklamacije in ugotovitve o obsegu pretrpljene škode v povezavi z intenzivnostjo ugotovljene nevšečnosti ne dosegajo intenzivnosti trpljenja, nujne za prisojo denarne odškodnine za (katerokoli obliko) nepremoženjske škode na podlagi splošnih določb odškodninskega prava.
Ker sta bila tožnika primerno seznanjena z vsemi relevantnimi informacijami, ki se tičejo konkretnega turističnega aranžmaja, postopek pa ni pokazal, da toženec ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, tožencu tudi ni mogoče očitati zavajajočega oglaševanja.
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki jo je tožnik vložil prepozno (po izteku 30 dnevnega roka od vročitve odločbe), se zavrže. Rok za vložitev tožbe je prekluzivni materialni rok, zato ga ni mogoče podaljšati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071708
OZ člen 9, 239, 239/1, 633, 633/3, 659. ZPP člen 7, 212.
gradbena pogodba – dokončanje del – grajanje napak – izpolnitev obveznosti – pogodba na ključ – dodatna dela – načelo spoštovanja pogodbenih obveznosti – dokazna ocena – sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage je mogoče v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno zaradi njegove obsežnosti.
Tudi nedokončanje del pomeni izpolnitev obveznosti z napakami, za kar veljajo enaki roki, ki jih zakon določa za grajanje napak.
Eno temeljnih načel obligacijskega (pogodbenega) prava je načelo spoštovanja (izpolnitve) pogodbenih obveznosti (pacta sunt servanda - 9. člen OZ), ki je konkretizirano v pravnem pravilu iz prvega odstavka 239. člena OZ, po katerem je upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.
Zamudne obresti so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca – plačilu odškodnine. Pri tem je potrebno izhajati iz splošnega pravila sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti, ki zahteva, da stranki medsebojne obveznosti izpolnita sočasno. Navedeno pomeni, da je nasprotna udeleženka prišla v zamudo najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Plačilu zamudnih obresti bi se lahko izognila s položitvijo odškodnine pri sodišču.
Grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, v kolikor ne bo podpisana poroštvena izjava za že obstoječi dolg, ni nedopustna grožnja. Tožena stranka je zasledovala dopusten namen, to je doseči plačilo oziroma zavarovanje dolga.
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki obstoj ustne olajševalne zavezo zatrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073273
URS člen 26.
odškodninska odgovornost države – odgovornost za ravnanje državnega organa – protipravno ravnanje sodišča – sodišče kot dolžnikov dolžnik – organ oprave izvršbe – vrnitev preostanka kupnine dolžniku – zarubljena sredstva – možnost poplačila
Sodišče v prvi izvršilni zadevi je bilo pahnjeno v položaj, ko je imelo pred seboj dva pravnomočna sklepa. Prvega, po katerem se preostanek kupnine vrne dolžniku, in drugega (oziroma sklop drugih dveh), po katerih so ta sredstva zarubljena. Ker sodišče v prvi zadevi ni bilo dolžnikov dolžnik, marveč organ, ki opravlja izvršbo, je ravnalo pravilno, ko se je te svoje vloge (in pravilne pravne podlage za svoje ravnanje) dosledno držalo.
umik tožbe - privolitev tožene stranke - ustavitev postopka
Z umikom se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).
V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme. Izjava o umiku ne prenese ne roka in ne pogoja. Izjava o umiku ni izpodbojna zaradi hibe v volji in se tudi ne da preklicati.
Ker pravda med strankama zaradi umika tožbe ne teče več, umika tožbe pa tudi ni mogoče preklicati, pritožbene navedbe, da bo tožnik dopolnil 9 let pokojninske dobe avgusta 2013, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, niti upoštevne. Ob izkazanem poslabšanju zdravstvenega stanja lahko tožnikov izbrani zdravnik ali tožnik sam pri tožencu vloži nov zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Za vračilo premoženja po 145. členu ZIKS ni pogoj, da je bilo premoženje podržavljeno.
Če se ugotovi, da je bilo obsojencu odvzeto tudi premoženje, ki je bilo formalno izvzeto iz zaplembe, pa ni ostalo pri ožjih družinskih članih, ga je potrebno skladno s prvim odstavkom 145. člena ZIKS, če je kazen zaplembe razveljavljena, vrniti.
ureditev meje – močnejša pravica – najverjetnejša katastrska meja – javno dobro – udeleženci postopka – nujni sosporniki
Pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je treba upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. Izjeme od tega pravila pa so mogoče v primeru pomanjkljivosti ali napak v katastru, kar je treba posebej ugotoviti.
ureditev dostopa – zahtevek na izgradnjo javne ceste po prostorskem izvedbenem načrtu - vsebina upravnih aktov - obvezujoč pravni akt - podlaga za civilnopravno upravičenje zasebnopravnih subjektov - nastanek civilne obveznosti
Pristojnost občine za izgradnjo javne cestne infrastrukture posamezniku ne daje pravice zahtevati, naj cesto tudi zgradi, četudi je njen obstoj (in časovni plan izgradnje) predvidela v prostorskem izvedbenem načrtu. Odlok o zazidalnem načrtu ni sicer neobvezujoč pravni akt, vendar to še ne pomeni, da ustvarja civilnopravne obveznosti občine.
Tožena stranka tožniku plače, stroškov za prehrano, prevoz na delo in z dela ter terenskega dodatka v določenem obdobju ni izplačala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožena stranka je pri določitvi (letne) ocene dela javnega uslužbenca v celoti upoštevala ustrezne kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem ocenjevalnem obdobju delo opravil kvalitetno in je dosegel delovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je prejel oceno dobro. Tožnik ni dosegel rezultatov, ki bi bili (visoko) nad pričakovanji glede ostalih kriterijev ocenjevanja, zato je ocena dobro utemeljena.
stiki – korist otroka – izvrševanje stikov – namen stikov
Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.
predhodna odredba - nevarnost za uveljavitev terjatve - računovodske bilance - blokada transakcijskega računa - novo ustanovljeno podjetje
Izkazani negativni kapital dolžnika in izguba obračunskega obdobja, upoštevaje vse okoliščine danega primera, zaenkrat še nista pokazatelja, da bo (verjetno) uveljavitev upnikove terjatve v bodočnosti onemogočena ali otežena.
Toženka se v postopku pred sodiščem prve stopnje na načelo sočasnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti ni sklicevala. Sicer pa tudi v pritožbi glede zatrjevane sočasnosti izpolnitve, kar predstavlja pravni standard, ne ponudi niti trditev in še manj dokazov.
vročanje pisanj pravni osebi - osebna vročitev - sodba na podlagi pripoznave
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali drugemu delavcu ni mogoča. Za pravne osebe ni mogoče uporabiti drugačne ureditve kot velja za fizične osebe. To pomeni, da se pri vročanju upoštevajo 3., 4. in 5. odstavek 142. člena ZPP.
nujna pot - javna cesta - posebna pravica uporabe na javnem dobru - upravni postopek
Parcela xxx kot javno dobro ne more biti predmet obravnave ustanovitve nujne poti v sodnem postopku, predlagatelj pa tudi ni izkazal obstoja posebne pravice uporabe javnega dobra na navedeni nepremičnini. Predlagana nujna pot zato ni utemeljena, saj zgolj z ustanovitvijo nujne poti po drugih dveh parcelah ta pot ne bi dosegla svojega namena, saj ne bi bila povezana z javno cesto.