izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – aktivni družbeniki
Presoja statusa družbenikov je prepuščena sodiščem, a le na podlagi ugovora družbenikov v konkretnih sodnih postopkih (obrnjeno dokazno breme). Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je tako vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti
V konkretnem primeru druga dolžnica ni izkazala, da je v družbi predstavljala pasivnega družbenika. Čeprav v družbi dejansko ni poslovala (ni naročala blaga, za poslovanje družbe se ni zanimala, na skupščini družbe ni sodelovala), pa ni dokazala, da je bila njena pasivnost nezakrivljena oziroma da je aktivno poskušala vplivati na poslovanje družbe, pa ji to ni uspelo.
Uporabo meničnih predpisov pri bianco menici je treba presojati glede na značilnost bianco menice, ki jo oblikujeta tako obligacijsko kot menično pravno razmerje, kar pomeni, da je menične zaveze podpisnikov menice, ki izvirajo iz bianco menice presojati drugače kot pri izdaji klasične popolne menice. Zlasti v primeru, ko je menični upnik prvi imetnik menice, je sporna vprašanja podpisnika menice presojati upoštevaje vsebino temeljnega posla in skladnost tega z menico in to ne le glede trasanta, temveč tudi glede poroka oziroma avalista. Tako ima tudi avalist ugovore glede skladnosti menice z osnovno pogodbo, poleg tega pa tudi ugovor nepoštene pridobitve menice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074672
ZEPT člen 1, 5, 6, 6/3, 11, 11/1, 18, 18/3. ZMed člen 2, 2/1, 2/2. ZIZ člen 272. ZPP člen 2, 350, 350/3.
elektronsko poslovanje na trgu – spletni forum - odgovornost ponudnika storitev gostiteljstva - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – dolžnost ukrepanja – začasna odredba - okrnitev ugleda pravne osebe – prekoračitev zahtevka – rok za plačilo stroškov
Za kršitve tretjih oseb odgovarja (tudi) tisti, ki, ne da bi bil sam storilec oziroma udeleženec pri kršitvi, kakorkoli adekvatno kavzalno prispeva h kršitvi zaščitene dobrine oziroma ustvari tveganje za kršitev, ob pogoju, da je od njega v primerih kršitve mogoče tako pravno kot tudi dejansko upravičeno pričakovati, da bi lahko preprečil kršitev.
ZPIZ-1 člen 12, 36, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 249, 398. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 3. Uredba Sveta (ES) št. 883/2004 člen 5. ZUP člen 225, 225/1, 225/4.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja starostne pokojnine - vpliv dohodkov po pridobitvi pravice do pokojnine na uživanje pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje - ustavitev izplačevanja
Odločba o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine, izdana v rednem postopku, se lahko glasi le za naprej, in sicer na podlagi ugotovitve o prenehanju zakonskih pogojev za njeno izplačevanje. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za izdajo odločbe o ustavitvi izplačevanja za nazaj v rednem postopku toženec nima posebne zakonske podlage v ZPIZ-1, kar pa ne pomeni, da se takšna odločba za naprej ne bi smela izdati in da bi bila takšna odločba že sama po sebi nična – vendar le z veljavnostjo v naprej in z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje, ki izhaja že iz zakona, prenehala.
Izplačevanje pokojnine je urejeno v 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1, ki določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Oseba ne more biti hkrati uživalec pokojnine in zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tudi ne v drugi državi članici EU. Za konkreten primer to pomeni, da bi se tožnici z odločbo izplačilo starostne pokojnine lahko ustavilo le od izdaje odločbe dalje, pravna podlaga za to pa je podana v 1. odstavku 157. člena ZPIZ-1. Tožnica tako ni upravičena do izplačila starostne pokojnine, vse dokler je v Italiji vključena v obvezno zavarovanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071708
OZ člen 9, 239, 239/1, 633, 633/3, 659. ZPP člen 7, 212.
gradbena pogodba – dokončanje del – grajanje napak – izpolnitev obveznosti – pogodba na ključ – dodatna dela – načelo spoštovanja pogodbenih obveznosti – dokazna ocena – sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage je mogoče v primeru, ko to stranka v svojih trditvah izrecno navede, hkrati pa bi bilo povzemanje vsebine takšnega dokaza v tožbo neracionalno zaradi njegove obsežnosti.
Tudi nedokončanje del pomeni izpolnitev obveznosti z napakami, za kar veljajo enaki roki, ki jih zakon določa za grajanje napak.
Eno temeljnih načel obligacijskega (pogodbenega) prava je načelo spoštovanja (izpolnitve) pogodbenih obveznosti (pacta sunt servanda - 9. člen OZ), ki je konkretizirano v pravnem pravilu iz prvega odstavka 239. člena OZ, po katerem je upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi.
Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki jo je tožnik vložil prepozno (po izteku 30 dnevnega roka od vročitve odločbe), se zavrže. Rok za vložitev tožbe je prekluzivni materialni rok, zato ga ni mogoče podaljšati.
Tožena stranka ne da povoda za tožbo takrat, kadar že v času pred vložitvijo tožbe privoli v izpolnitveno ravnanje, kot ga zahteva tožeča stranka oziroma, povod za tožbo da, če lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
Tožena stranka je tožbeni zahtevek sicer res pripoznala, vendar zaradi njenega prerekanja pogojne terjatve nikakor ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni podala povoda za tožbo. Za uspešno uveljavljanje pritožbenega očitka o zmotni uporabi materialnega prava bi tožena stranka oziroma stečajni upravitelj tako moral že v trenutku preizkusa terjatev priznati sporno pogojno terjatev.
Vzrok nezgode ni v svetlobnem jašku kot takem, pač pa v nevzdrževanem pokrovu svetlobnega jaška, ki se nahaja na javni pohodni površini pločnika.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, 1) v kakšnem stanju se je nahajal pokrov v času škodnega dogodka, 2) kaj je pripeljalo do škodnega dogodka, in 3) ali je bila s strani tožeče stranke zatrjevana dotrajanost pokrova jaška navzven zaznavna.
Izrek obsega odločbo, s katero sodišče ugodi posameznemu predlogu oziroma predlogom, ki se nanašajo na glavno stvar ali odločbo, s katero jih zavrne. Pri tem pa mora biti izrek pri opredeljevanju predloga, o katerem je sodišče z izrekom odločilo, tako natančen, da je jasna njegova vsebina. Šele natančna opredelitev vsebine varstva, ki ga je sodišče nudilo oziroma zavrnilo, daje podlago za pritožbeni preizkus odločitve. Natančna opredelitev varstva v izreku sodne odločbe pa ni pomembna zgolj zaradi možnosti preizkusa odločitve, ampak tudi za določitev subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti. Pravnomočnost namreč zajame le izrek, ne pa razlogov zanj. Obrazložitev lahko predstavlja le utemeljitev sicer (same po sebi) vsebinsko jasne odločitve. Povedano drugače: vsebina odločitve mora biti razvidna iz izreka, ne pa (le) iz obrazložitve.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273. ZDR-1 člen 215, 215/2, 215/3.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
V tej fazi postopka verjetnost obstoja tožničine terjatve še ni izkazana (tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevaje določila delovnopravne zakonodaje), zato njen predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
razveljavitev pogodbe - izpodbojnost pogodbe – omejena poslovna sposobnost – odvisnost kot podlaga za omejeno poslovno sposobnost
V predloženi zdravstveni dokumentaciji (v letu 2007 je bila tožniku postavljena diagnoza: „sindrom odvisnosti od alkohola in nikotina“) in izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatra, je sodišče imelo zadostno podlago za zaključek, da je bil tožnik pri sklepanju kupoprodajne pogodbe 16. 11. 2010 omejeno poslovno sposoben.
Ko je prvo sodišče na naroku razglasilo sklep o zavrnitvi preostalih dokaznih predlogov in stranke posebej opozorilo, da ostalih dokazov ne bo izvedlo, ker so nepotrebni in v nadaljevanju sprejelo sklep, da se obravnava zaključi zaradi izdaje sodbe, bi morala tretjetožnica na podlagi 286.b člena ZPP na naroku opozoriti prvo sodišče, da je z zavrnitvijo dokazov sodišče kršilo načelo do enakega varstva pravic in tožnici odvzelo pravica do izjave in pravico do kontradiktornega postopka.
Od skrbne stranke, ki pravice v postopku uporablja pošteno, se pričakuje, da bo že v postopku pred sodiščem prve stopnje vsaj opozorila na dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze oziroma vsaj opozorila sodišče, da nasprotuje sklepu sodišča, da se posamezni dokazi ne izvedejo. Stranka, ki se v postopku ne odzove na takšen način in „hrani“ te razloge za pritožbo, ne ravna skrbno in na ta način zlorablja procesne pravice.
O tem, katero sodišče je pristojno odločati o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, je določeno v prvem in drugem odstavku 256. člena ZIZ. Zakon loči pristojnost glede na fazo konkretnega postopka. Tako je v drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, določena pristojnost za primer, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe vložen med pravdnim postopkom, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper izdani sklep na podlagi verodostojne listine. Torej v fazi postopka, ko izdani sklep o izvršbi predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe. V tem pravdnem postopku se odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj, ko je o tem odločeno s sodbo (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena citiranega zakona lahko le sodba. Zato je po izdaji sodbe, vse dokler ta ne postane izvršljiva po prvem odstavku 256. člena ZIZ, pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 40. ZPIZ-1 člen 63, 67, 67,/1, 67/1-1.
invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - tujec
Na podlagi določb Uredbe sveta (EGS) št. 1408/71 invalidi I., II. in III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje iz 67. člena ZPIZ-1, ne pa drugih pravic iz naslova II. in III. kategorije invalidnosti.
Tožnik kot invalid III. kategorije, ki je zmožen za drugo ustrezno lažje delo, kjer dela ne bo opravljal v mrazu, vlagi in z dvigovanjem bremen, težjih od 10 kg, brez vsiljenega ritma dela, s polnim delovnim časom, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 67. člena ZPIZ-1, zaradi neizpolnjevanja pogoja starosti (tožnik je rojen leta 1958).
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/2, 16/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1, 1/3, 2, 2/2, 5, 5/3, 11, 11/3.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - sodno varstvo
Tožnik je v določenem napredovalnem obdobju prejel skupaj oceno 14 točk. Ob upoštevanju 22. izhodiščnega plačnega razreda za delovno mesto tožnika in 28. plačnega razreda, ki ga je bil pravilno deležen ob prevedbi plač v novem plačnem sistemu, je tožnik do takrat že napredoval za 6 plačnih razredov, kar pomeni, da je šlo pri izpodbijanih odločbah o napredovanju v spornem letu že za njegovo sedmo napredovanje. Če bi hotel napredovati za 2 plačna razreda, bi moral skladno z določbo 3. odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v navedenem napredovalnem obdobju doseči 15 točk, kar pa v njegovem primeru ni bilo izkazano.
Tožnik je ob prevedbi plač v novem plačnem razredu v letu 2008 že dosegel najvišji plačni razred v nazivu policist in takrat ni mogel biti uvrščen v višji plačni razred. Dejansko je pridobil možnost napredovanja skladno z določbo 2. odstavka 16. člena ZSPJS šele po spremembi Akta o sistemizaciji. Zato je za presojo sporne zadeve potrebno izhajati iz določbe 3. odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po kateri javni uslužbenci, ki so pridobili pravico do napredovanja na podlagi določb ZSPJS, in je niso imeli po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred prevedbo plač, to je pred 1. 8. 2008, lahko prvič napredujejo po pridobitvi treh ocen po postopku iz Uredbe.
pravdni stroški - pripoznava tožbenega zahtevka - razširitvev tožbenega zahtevka – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - nadaljevanje pravdnega postopka -prerekana izločitvena pravica
Uporaba 157. člena ZPP je glede na okoliščine konkretnega primera zmotna. Tožena stranka je izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka podala, predno je prejela vlogo tožeče stranke z razširitvijo tožbenega zahtevka še z zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov. Uporabiti je potrebno splošna pravila iz 154. člena ZPP.
prenehanje delovnega razmerja - izbris iz sodnega registra - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu v skladu s 4. odstavkom 442. člena ZFPPIPP prenehalo, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra. 24. člen ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je zahtevek za plačilo neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja (v višini treh minimalnih plač), odškodnino za letni dopust, odpravnino (za 4 leta delovne dobe) na Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije vložila po poteku 90 dni po datumu prenehanja delovnega razmerja. Njen zahtevek je bil tako vložen prepozno.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZNNZ člen 50. ZZ člen 65.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - družbena lastnina - javno dobro - lastninjenje
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj táko varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi. To pomeni, da služnosti na navedenih zemljiščih v času od 26.12.1958 do lastninjenja ni bilo mogoče priposestvovati.
V času splošnega ljudskega premoženja so stvarna bremena sicer izgubila pravno veljavo, to pa ni veljalo za služnosti, ki so obstajale še naprej.
Služnost je stvarna pravica, ki nastane na tuji stvari.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – res iudicata
Ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev, ki se nanaša na isti postopek, v katerem tožnica ni navedla novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.
terjatev kot strošek postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov postopka - plačilo terjatev iz postopka prisilne poravnave – predlog upravitelja
Stroški se v stečajnem postopku plačujejo le na predlog upravitelja, saj se soglasje daje le k predlogu, brez predloga pa soglasje že pojmovno ni mogoče.