CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0079040
ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/2, 522.
plačilni nalog – zavrženje tožbe – osebna družba – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenikov za obveznosti osebne družbe – zastaranje terjatev do družbenikov
Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
posojilna pogodba – namensko posojilo – prevzem dolga – nastanek obveznosti – podpis pogodbe – knjiženje pogodbe – ničnost
Obveznost dolžnika nastane (ob odsotnosti kakega pogoja ali roka) s trenutkom podpisa pogodbe in ne morebiti s trenutkom knjiženja pogodbe v računovodske bilance.
ZST-1 člen 5, 5/2, 19, 19/2. ZPP člen 41, 182, 182/3.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – vrednost predmeta – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Sodna taksa se plača od vrednosti zahtevka, za ugotavljanje vrednosti zahtevka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v ZST-1 drugače določeno.
pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
dokazovanje – dokaz s sodnim izvedencem – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – prekluzija
Ni naloga izvedenca, da z lastnimi poizvedbami, čeprav stranka to predlaga, dopolnjuje njene morda nepopolne navedbe. Takšno ravnanje tudi sicer ni dopustno, saj z izvedbo dokazov trditvene podlage ni dopustno širiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071683
OZ člen 153, 153/2, 180, 186, 186/3, 187. ZPP člen 195.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – obkektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - odstranjevanje salonitnih plošč - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - prispevek k nastanku škode - obstoječ izvršilni naslov - oblikovanje izreka sodbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka
Ob naložitvi obveznosti toženim strankam se mora izrecno upoštevati, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova. Ravno s takim oblikovanjem zahtevka in izreka se prepreči, da bi tožnica razpolagala z dvema izvršilnima naslovoma za terjatev iz iste dejanske in pravne podlage.
Pravilo 187. člena OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, ampak je samo podlaga za (v razmerju do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del. Odgovornost naročitelja obstaja, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti izvajalca.
V obravnavanem primeru je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti, ker se je delo opravljalo na višini, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca, pri čemer delodajalec tudi z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, ne more zmanjšati pod raven standarda povečane nevarnosti.
Izdatki oškodovanca, ki se je pred pravdo obrnil na povzročitelja škode oziroma zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka in v nagrado za postopek niso zajeti.
odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje – dokaz z izvedencem
Pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 161, 161/1, 165, 316.
stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
V primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, se uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih.
Izmišljena, navidezna pogodba je prikrivala pravo pogodbo, katere predmet je resnična, ne pa izmišljena terjatev tožnikov do toženca. Ker prikrita pogodba ni nična, je toženec dolžan izpolniti svojo obveznost iz prikrite pogodbe.
Ker se je tožnica ob izvajanju toženčevih spornih posegov na nepremičninah v njeni solasti z njimi strinjala, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za opustitev vsakršnih posegov in za vzpostavitev prvotnega stanja na teh nepremičninah pravilna.
Ker je bila kupoprodajna pogodba glede kmetijskega zemljišča sklenjena, ne da bi bil upoštevan z zakonom predpisan postopek prodaje kmetijskih zemljišč, je nična in ne more predstavljati podlage za prodajalčevo obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
OZ člen 191, 299, 378. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
zavrženje pritožbe – pravni interes
Pritožbeni interes mora obstajati v celotnem pritožbenem postopku, ne le ob vložitvi pritožbe. Pravovarstveni interes za pritožbo ima samo tista stranka, kateri bi, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Te pa tožena stranka ob dejstvu, da je izpolnila obveznost, katere dosojo izpodbija, glede na določbo 191. člena OZ nima.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivna nevarnost – konkretno ravnanje stranke – onemogočanje ali otežitev izpolnitve terjatve
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati subjektivno in konkretno delovanje nasprotne stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja izterjave, ki pa mora pripeljati do objektivne posledice, torej do stanja, ko je (oziroma bo) izterjava ogrožena. Zgolj odtujitev poslovnega deleža, za katerega ni jasno, kakšna je bila njegova vrednost, pa takšne nevarnosti ne izkazuje. Še posebej upoštevaje vrednost denarne terjatve in dejstvo, da ima toženec nepremično premoženje, na katerega kot sredstvo zavarovanja meri tudi začasna odredba.
poroštvo – poroštvena izjava – prisila – uveljavljanje napak volje – vložitev tožbe – ugovor – prenehanje glavnega dolžnika
Kljub trditvam pritožnice, da je podpisala poroštveno izjavo pod prisilo, ta izjava še vedno velja. Toženka bi jo morala razveljaviti. To pa bi lahko dosegla le z novo tožbo, s samim ugovorom v tem pravdnem postopku pa tega ne more uveljaviti.
ZTLR člen 29. ZLNDL člen 3. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nepremičnina v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – priposestvovanje – dobra vera – pravna zmota – gradnja na tujem zemljišču – otvoritvena bilanca
Vsakršne posesti in dejanske uporabe določene nepremičnine v družbeni lastnini še ni mogoče enačiti s pravico uporabe kot podlago za lastninjenje po ZLNDL. Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pridobitev pravice uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, to je listinami, ki bi omogočale vpis te pravice v zemljiško knjigo. Za veljaven prenos pravic uporabe je bila tako potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe.
Z vidika ZLNDL je odločilno, ali je imela pravna prednica tožeče stranke na spornih zemljiščih pravico uporabe ali ne. Vendar pa to ni edini pogoj, ki bi moral biti izpolnjen. Tožeča stranka bi morala dokazati tudi to, da sta bili sporni nepremičnini (oziroma pravica uporabe na njih) vključeni v otvoritveno bilanco družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala v današnjo tožnico.
začetek postopka zaradi insolventnosti - vpliv na izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti,niti ob ugoditvi ugovoru, sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073263
ZST –1 člen 20, 31, 32, 32/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – več spornih predmetov – eventualna kumulacija zahtevkov – zavarovanje terjatve – obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti
V primeru, da se v istem postopku na isti stopnji obravnava več spornih predmetov, se vrednosti seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Če bi sodišče dvomilo v s strani tožnice določeno vrednost spora, bi slednjo (po seštevku vrednosti zahtevkov) moralo določiti samo in od tega zneska tudi odmeriti sodno takso za postopek.
skupno premoženje zakoncev – določitev deležev – prispevek zakonca – celotno obdobje trajanja zakonske zveze – vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Prispevek pravdnih strank se primerja v celotnem obdobju skupnega življenja (trajanja ekonomske skupnosti). Obdobje do nakupa posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, se lahko upošteva le v posebej utemeljenih okoliščinah.
Zakonec, ki uveljavlja ugotovitev deleža na skupnem premoženju, s tožbo ni dolžan zajeti vsega premoženja.
Ker tožencu ni uspelo dokazati, da je k povečanju vrednosti nepremičnine prispeval sam, tj. zgolj s svojim posebnim premoženjem, predstavljajo vlaganja skupna vlaganja v posebno premoženje tožnice. Toženčev prispevek bi bil tako lahko zgolj polovičen (10,87 %), kar ne predstavlja tako velikega vložka, ki bi vodil k nastanku nove stvari.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – trditvena podlaga – upoštevanje invalidnine – premoženjska škoda – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – stalna pomoč in oskrba – oskrbnina – vzročna zveza
Tožbeni zahtevek temelječ na določbi 179. člena OZ mora vsebovati trditve o posameznih vrstah (oblikah) nepremoženjske škode. Te so bistveni opredelilni element tožbenega zahtevka. To pomeni, da mora tožnik konkretna prikrajšanja uvrstiti v eno izmed posameznih vrst nepremoženjske škode.
Invalidnina se upošteva pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali pri zahtevku za plačilo rente.
Toženec je po nesreči bival v Domu starejših občanov in bil potreben stalne pomoči in oskrbe, ki mu jo domači niso mogli nuditi (tudi žena je bila poškodovana v isti prometni nesreči). Tožnik je na račun oskrbnine plačal skupaj znesek 9.726,43 EUR. Gre za potrebne stroške, ki mu jih je v celoti dolžna povrniti toženka, saj je imel tožnik tovrsten strošek prav zaradi prometne nesreče, in da mu ta strošek sicer ne bi nastal.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – povrnitev škode neposredno od delavca – namerna povzročitev škode – kvalifikatorna oblika krivde – nestrokovna izvedba zobozdravstvene storitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede namernega ravnanja toženca je na tožnici, pri čimer zgolj abstraktno zatrjevanje naklepa, ki je pravni zaključek oziroma zakonski pojem, ne zadošča. Pravni sklep o namerni povzročitvi škode je odvisen od konkretnih trditev o dejstvih glede zavedanja protipravnega ravnanja in volje doseči prepovedano posledico. Tožnica je tista, ki mora najprej navesti vsa pravotvorna dejstva, ki so odločilna za presojo o obstoju najtežje oblike krivde. Šele nato je mogoče prevaliti trditveno in dokazno breme o nasprotnem na toženca.