odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – opustitev ukrepov za varno delo - padec delavke na splozkih tleh
Da bi lahko očitali krivdo za padec tožnice njenemu delodajalcu, bi moral biti podan očitek, da je ta opustil potreben ukrep za varno delo, posledično čemur so bila tla spolzka in posledično čemur je tožnica padla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073263
ZST –1 člen 20, 31, 32, 32/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – več spornih predmetov – eventualna kumulacija zahtevkov – zavarovanje terjatve – obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti
V primeru, da se v istem postopku na isti stopnji obravnava več spornih predmetov, se vrednosti seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Če bi sodišče dvomilo v s strani tožnice določeno vrednost spora, bi slednjo (po seštevku vrednosti zahtevkov) moralo določiti samo in od tega zneska tudi odmeriti sodno takso za postopek.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073253
SZ-1 člen 84, 84/4, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112. OZ člen 58.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – oblika najemne pogodbe – pisnost – teorija realizacije
SZ-1 res določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar pa je najemna pogodba lahko veljavna tudi, če je ustna ali pa sklenjena s konkludentnimi dejanji ter v pretežnem delu izpolnjena in je zato veljavna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078287
ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/4.
odgovornost poslovodje za škodo – obrnjeno dokazno breme – ravnanje v skladu s pravili stroke
Dokazno breme, da je tožena stranka kot direktorica tožeče stranke pri očitanih dejanjih ravnala v skladu s pravili stroke, je obrnjeno, torej je v konkretnem primeru na toženi stranki. Trditveno in dokazno breme glede obstoja prvih (splošnih) treh predpostavk (protipravnosti, vzročne zveze in škode) je na tožeči stranki, glede četrte predpostavke pa velja domneva, da vzrok za kršitev pogodbene obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti. Poslovodja mora trditi in dokazati, da ni kršil svojih obveznosti.
začetek postopka zaradi insolventnosti - vpliv na izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti,niti ob ugoditvi ugovoru, sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.
sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Zoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe, temveč ga je možno izpodbijati le v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari.
regresni spor med zavarovancem in zavarovalnico – dokazno breme – utemeljenost izplačila odškodnine – kršitev zavarovalne pogodbe – razbremenitev odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – omejitev višine povračilnega zneska – akcesorne terjatve
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, to je, da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo in (ali) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo.
Omejitev višine povračilnega zneska se namreč ne razteza na obresti in stroške. Omejeni znesek predstavlja le maksimizacijo glavnice, to je zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov in drugo) v njem niso zajete.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074156
OZ člen 5, 239, 244. SPZ člen 38, 38/6.
pogodbena odškodninska odgovornost – prodaja nepremičnine – kršitev pogodbe – pojasnilna dolžnost prodajalca – cena tržne vrednosti nepremičnine – zamolčanje dejstev – kršitev načela vestnosti in poštenja – razbremenitev odgovornosti
V prodajni pogodbi je bila dogovorjena široka pojasnilna dolžnost prodajalca glede okoliščin, ki bi imele za posledico ogrožanje interesa kupca. Ravnanje prodajalca, ki je zamolčal, da je pred sklenitvijo pogodbe na sestanku z občino (zaradi nameravane rekonstrukcije ceste) soglašal s ceno, ki je bila za kar 60% nižja od te, za katero je toženec nato prodal nepremičnine tožniku, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Toženec (prodajalec) je zato kršil pogodbeno obveznost, kar utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075468
OZ člen 147.
odgovornost delavcev za povzročeno škodo delodajalcu - trditveno in dokazno breme
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo neposredno od delavcev, zato bi moral trditi (in dokazati), da so mu toženci povzročili škodo namenoma.
OZ člen 131, 131/2. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1, 5/1-16, 86, 88, 88/1, 88/2, 91, 91/1, 91/1-3, 91/1-5, 106.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - slikopleskarstvo – delo pod napetostjo
Slikopleskarstvo ni nevarna dejavnost.
Škodni dogodek ni nastal zaradi povečane nevarnosti, ki bi izhajala iz same stvari oziroma dejavnosti, temveč je bil posledica kršitve varnostnih predpisov, saj se tožnik sploh ne bi smel nahajati v bližini neizoliranih električnih kablov, ki so bili pod napetostjo.
Stališče o dokaznem standardu prepričanja oz. dokaznemu standardu onkraj razumnega dvoma kot kategoričnem dokaznem standardu pravdnega postopka je bilo že preseženo. Dokazni standardi morajo biti prožni, upoštevati enak položaj pravdnih strank ter dokazne možnosti konkretne pravde. V nobenem primeru se na pravilo o objektivnem dokaznem bremenu ni mogoče sklicevati, dokler sodišče dokazno ne oceni (tako ali drugače) tistih izvedenih dokazov, ki govorijo v prid stranke, ki jo bremeni dokazno breme.
Okoliščine konkretnega dogodka (slik oziroma trčenje med obema igralcema) so dejanske narave, ki jih mora sodišče ugotoviti z drugimi dokazi. Vprašanje, ali je dogodek krivdno povzročil toženec, pa je pravne narave, na katero mora prav tako odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Zgolj osebna napaka oziroma prekršek pri igranju košarke, ki je bila glede na konkretno ugotovljeni potek igre običajna in po načinu storitve ni odstopala od za to igro običajnih prekrškov, ne predstavlja protipravnega niti premalo skrbnega ravnanja druge tožene stranke.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074673
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/2, 275, 276, 278, 278/2. OZ člen 193. ZVis člen 10. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - donacija - manjši delež poplačila upnikov - čista vrednost premoženja - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - določna zahteva za povrnitev stroškov - sposobnost biti stranka - članica univerze
Za zaključek, da je neko dejanje izpodbojno, ne zadošča le zaključek, da se je s tem dejanjem zmanjšala čista vrednost premoženja, pač pa mora biti podan še naslednji pogoj, to pa je dejstvo, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – povrnitev škode neposredno od delavca – namerna povzročitev škode – kvalifikatorna oblika krivde – nestrokovna izvedba zobozdravstvene storitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede namernega ravnanja toženca je na tožnici, pri čimer zgolj abstraktno zatrjevanje naklepa, ki je pravni zaključek oziroma zakonski pojem, ne zadošča. Pravni sklep o namerni povzročitvi škode je odvisen od konkretnih trditev o dejstvih glede zavedanja protipravnega ravnanja in volje doseči prepovedano posledico. Tožnica je tista, ki mora najprej navesti vsa pravotvorna dejstva, ki so odločilna za presojo o obstoju najtežje oblike krivde. Šele nato je mogoče prevaliti trditveno in dokazno breme o nasprotnem na toženca.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 161, 161/1, 165, 316.
stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
V primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, se uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih.
pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak zapuščinski postopek prekine in stranke napoti na pravdo.
Tožnikova izselitev iz stanovanja ni bila prostovoljna, saj je toženka samovoljno zamenjala ključavnico, tožnika pa postavila pred zaklenjena vrata. S tem je tožnika motila v njegovi mirni (so)posesti stanovanja.
sklepčnost tožbe – dokazovanje – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do izjave – pravdni stroški – nagrada in stroški pooblaščenca - DDV od nagrade pooblaščenca
Svoboda sodišča pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo, ni absolutna oziroma je omejena s postopkovnimi načeli o ugotavljanju materialne resnice in sojenja na podlagi ter v skladu z zakonom in ustavo.
DDV je potrebno obračunati od celotnega računa pooblaščenca – odvetnika svoji stranki (tako od nagrade, kot od stroškov zastopanja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073237
ZPP člen 108, 285. OZ člen 168, 468, 468/1, 468/3.
tožbeni zahtevek – ugovori tožene stranke – nesklepčnost – vrnitev tožbe v popravo – sodba presenečenja – materialno vodstvo pravde – izgubljeni dobiček – skrita napaka
Tožena stranka ni ugovarjala pomanjkanju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo in zlasti ne nesklepčnosti tožbe. Ugovarjala je neutemeljenost zahtevkov in predlagala dokaze v zvezi z vsebino spornega razmerja. Na to pa sodišče prve stopnje brez da bi vrnilo tožbo v popravo glede zavrženega dela in ne da bi glede zavrnjenega dela tožbenega zahtevka opravilo materialno vodstvo pravde, del tožbe zavrže, del tožbenega zahtevka pa zavrne. Ko sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka možnost uspeti v pravdi, če bi postavila drugačen zahtevek oziroma odpravila nesklepčnost tožbe, je treba pred tem stranki vrniti tožbo v popravo, pozvati stranko, da poda vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta potrebni za odločbo. Ker tožena stranka ni podala teh ugovorov, je šlo za sodbo presenečenja.