Ker v ZPP ni dokaznih pravil, je dobave mogoče dokazovati tudi drugače kot s podpisanimi dobavnicami, med drugim z zaslišanjem prič in izjavami strank.
Toženec z listino ni uspel izpodbiti števila dobav, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka. Slednje pa ne pomeni, da se sodišče v okviru dokazne ocene na navedeni dokaz ne bi smelo sklicevati. Listino je namreč ocenilo, najprej posamezno, nato pa tudi v povezavi z ostalimi dokazi. Ker je bila predmet dokazovanja, je lahko del dokazne ocene in razlogov sodbe.
povračilo škode – poškodbe glave in možganov – škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožnik je v prometni nesreči utrpel udarnino glave v senčno temenskem predelu na levi strani, zlom leve senčne in temenske kosti lobanje, izliv krvi nad trdo možgansko ovojnico v temensko zatilnem predelu na levi strani, izliv krvi pod trdo možgansko ovojnico na levi strani, možgansko oteklino ter možgansko udarnino v senčnem predelu desne možganske poloble in v temenskem predelu leve možganske poloble. Kot posledici teh poškodb sta se pri tožniku pojavili lažji postkontuzijski sindrom in popoškodbena epilepsija. Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 21.503,76 EUR ustreza tako subjektivnemu kot objektivnemu merilu določbe 179. člena OZ, primerljiva pa je tudi z odškodninami, ki so prisojene v podobnih primerih.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je potrebno pravni standard očitne oziroma skrite napake v vsakem konkretnem primeru opredeliti z vidika osebnih lastnosti konkretnega posameznika. Očitne napake so namreč tiste, ki bi jih pri običajnem pregledu (ob prevzemu stvari) lahko opazil (ugotovil) skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo.
Ni mogoče prisoditi denarnega zneska tako za manjvrednost kot za stroške sanacije napak.
Zahtevek je bil sklepčen, kljub temu, da ni bila navedena in ocenjena manjvrednost v povezavi za vsako napako posebej. Manjvrednost se lahko oceni potem, ko se ugotovi, katere napake dejansko obstajajo in glede na obstoj vseh ugotovljenih napak se ugotovi manjvrednost dela v celoti.
Tudi glede izvenšolskih dejavnosti je treba upoštevati zmožnosti staršev. Prav je, da se otrok udeležuje vsaj kakšne dejavnosti, v primeru, da je teh dejavnosti več in niso organizirane takoj po pouku, ter je treba otroka nanje posebej voziti, pa je treba tovrstne aktivnosti prilagoditi pridobitnim zmožnostim staršev.
Tožnik z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine pridobi preživninski zahtevek za višjo preživnino, saj sodišče prisodi zvišano preživnino od vložitve tožbe dalje, zato je tudi preživninska obveznost na zvišano preživnino zapadla v trenutku vložitve tožbe; nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.
OZ člen 131, 131/2. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1, 5/1-16, 86, 88, 88/1, 88/2, 91, 91/1, 91/1-3, 91/1-5, 106.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - slikopleskarstvo – delo pod napetostjo
Slikopleskarstvo ni nevarna dejavnost.
Škodni dogodek ni nastal zaradi povečane nevarnosti, ki bi izhajala iz same stvari oziroma dejavnosti, temveč je bil posledica kršitve varnostnih predpisov, saj se tožnik sploh ne bi smel nahajati v bližini neizoliranih električnih kablov, ki so bili pod napetostjo.
sodni depozit – izjava o depozitu – napotitev na pravdo – zavrženje pritožbe
Šele, ko je depozit položen, se nasprotnega udeleženca pozove, da naj se izjavi, ali položeno stvar sprejema (do tega trenutka pa je postopek enostranski in se ga „ne tiče“). Pred položitvijo stvar v depozit pa so vsi pozivi nasprotnemu udeležencu preuranjeni (brezpredmetni), prav tako ne morejo začeti teči roki za dvig depozita.
izvršilna sredstva - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Pri predlaganju sredstev oziroma predmetov izvršbe mora upnik ravnati tudi kot dober gospodar, sodišče pa si mora prizadevati, da se opravi postopek s čim manjšimi stroški. Upnik je kljub temu v tej svoji pravici omejen s pravico dolžnika, da v skladu s 169. členom ZIZ doseže, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074673
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/2, 275, 276, 278, 278/2. OZ člen 193. ZVis člen 10. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - donacija - manjši delež poplačila upnikov - čista vrednost premoženja - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - določna zahteva za povrnitev stroškov - sposobnost biti stranka - članica univerze
Za zaključek, da je neko dejanje izpodbojno, ne zadošča le zaključek, da se je s tem dejanjem zmanjšala čista vrednost premoženja, pač pa mora biti podan še naslednji pogoj, to pa je dejstvo, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
ZIZ člen 64, 65, 65/3. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla – razpolagalna sposobnost - skrbnost
Zastavna pravica na nepremičnini je bila ustanovljena na podlagi pravnega posla. Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe zaradi zatrjevane (so)lastninske pravice tožnika je zato ključnega pomena dobra vera in načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tožnik bi s svojim zahtevkom lahko uspel le, če bi uspel izpodbiti domnevo, da toženec ni vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja oziroma da ni bil dobroveren.
začetek izvršilnega postopka - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - seznam dolžnikovega premoženja
Upnik lahko kadarkoli med izvršilnim postopkom zahteva, da sodišče z odredbo dolžniku naloži predložitev seznama svojega premoženja. Ker se izvršilni postopek uvede že na predlog upnika in ne pa šele z izdajo sklepa o izvršbi, bi moralo sodišče prve stopnje postopati s predlogom upnika, kot to določa 31. člen ZIZ.
OZ člen 5, 6, 7, 8, 9, 49, 86, 118, 118/2, 119, 119/1.
moralna načela – načelo vestnosti in poštenja - ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – skrbnost – pacta sunt servanda – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje – prevara – zmota v vrednosti predmeta – motivna zmota
Kadar se stranka, ne oziraje se na svoje izrazito nepošteno ravnanje, opira na oziroma skriva za načelom pacta sunt servanda, ki naj navzven sanira nepošteno razporejanje premoženja, gre za zlorabo tega načela.
Če ena pogodbena stranka z zlorabo zaupanja zavestno prevara drugo pogodbeno stranko na ta način, da bo sama na njen rovaš pridobila večkratno vrednost premoženja, potem je sila (pogodba), ki tako nesorazmerno spreminja snov (vrednost premoženja), nemoralna. Nemoralnost se kaže tako na objektivni ravni (v nesorazmerju), kot na subjektivni ravni (zavestno prikrivanje informacij, zaradi katerih nasprotna stranka oblikuje drugačno pogodbeno voljo, kakor bi jo, če bi se odločala resnično svobodno – informirano in brez zlorabe njenega zaupanja).
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – povrnitev škode neposredno od delavca – namerna povzročitev škode – kvalifikatorna oblika krivde – nestrokovna izvedba zobozdravstvene storitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede namernega ravnanja toženca je na tožnici, pri čimer zgolj abstraktno zatrjevanje naklepa, ki je pravni zaključek oziroma zakonski pojem, ne zadošča. Pravni sklep o namerni povzročitvi škode je odvisen od konkretnih trditev o dejstvih glede zavedanja protipravnega ravnanja in volje doseči prepovedano posledico. Tožnica je tista, ki mora najprej navesti vsa pravotvorna dejstva, ki so odločilna za presojo o obstoju najtežje oblike krivde. Šele nato je mogoče prevaliti trditveno in dokazno breme o nasprotnem na toženca.
poroštvo – poroštvena izjava – prisila – uveljavljanje napak volje – vložitev tožbe – ugovor – prenehanje glavnega dolžnika
Kljub trditvam pritožnice, da je podpisala poroštveno izjavo pod prisilo, ta izjava še vedno velja. Toženka bi jo morala razveljaviti. To pa bi lahko dosegla le z novo tožbo, s samim ugovorom v tem pravdnem postopku pa tega ne more uveljaviti.
ZTLR člen 29. ZLNDL člen 3. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nepremičnina v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – priposestvovanje – dobra vera – pravna zmota – gradnja na tujem zemljišču – otvoritvena bilanca
Vsakršne posesti in dejanske uporabe določene nepremičnine v družbeni lastnini še ni mogoče enačiti s pravico uporabe kot podlago za lastninjenje po ZLNDL. Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pridobitev pravice uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, to je listinami, ki bi omogočale vpis te pravice v zemljiško knjigo. Za veljaven prenos pravic uporabe je bila tako potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe.
Z vidika ZLNDL je odločilno, ali je imela pravna prednica tožeče stranke na spornih zemljiščih pravico uporabe ali ne. Vendar pa to ni edini pogoj, ki bi moral biti izpolnjen. Tožeča stranka bi morala dokazati tudi to, da sta bili sporni nepremičnini (oziroma pravica uporabe na njih) vključeni v otvoritveno bilanco družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala v današnjo tožnico.
V obravnavani zadevi je bila vložena tudi nasprotna tožba, zato bi moralo sodišče oba zahtevka (po tožbi - na ugotovitev obstoja ter varstvo služnosti in nasprotni tožbi - na prenehanje služnosti zaradi njene nepotrebnosti) obravnavati skupaj.
Služnost je treba izvajati tako, da kar najmanj obremenjuje služečo nepremično.
ZKP člen 63, 63/2, 363, 363/5, 367, 367/4, 375, 375/2.
pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba
Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073253
SZ-1 člen 84, 84/4, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112. OZ člen 58.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – oblika najemne pogodbe – pisnost – teorija realizacije
SZ-1 res določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar pa je najemna pogodba lahko veljavna tudi, če je ustna ali pa sklenjena s konkludentnimi dejanji ter v pretežnem delu izpolnjena in je zato veljavna.
Določbo 1. odstavka 158. člena ZPP o izpolnitvi zahtevka je treba razlagati v smislu pripoznave zahtevka, ki izključuje upravičenost toženke do povrnitve njenih stroškov, ki so ji nastali z neupravičenim upiranjem zahtevku. Ker je bila tožeči stranki terjatev, ki jo je uveljavljala v predmetni pravdi, v stečajnem postopku priznana, tožbo pa je umaknila takoj po objavi sklepa o preizkusu terjatev, tožena stranka ni upravičena do povrnitve priglašenih stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0079040
ZGD-1 člen 100, 133, 425, 425/2, 522.
plačilni nalog – zavrženje tožbe – osebna družba – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenikov za obveznosti osebne družbe – zastaranje terjatev do družbenikov
Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0071653
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.
Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.