OZ člen 5, 6, 7, 8, 9, 49, 86, 118, 118/2, 119, 119/1.
moralna načela – načelo vestnosti in poštenja - ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – skrbnost – pacta sunt servanda – oderuška pogodba – čezmerno prikrajšanje – prevara – zmota v vrednosti predmeta – motivna zmota
Kadar se stranka, ne oziraje se na svoje izrazito nepošteno ravnanje, opira na oziroma skriva za načelom pacta sunt servanda, ki naj navzven sanira nepošteno razporejanje premoženja, gre za zlorabo tega načela.
Če ena pogodbena stranka z zlorabo zaupanja zavestno prevara drugo pogodbeno stranko na ta način, da bo sama na njen rovaš pridobila večkratno vrednost premoženja, potem je sila (pogodba), ki tako nesorazmerno spreminja snov (vrednost premoženja), nemoralna. Nemoralnost se kaže tako na objektivni ravni (v nesorazmerju), kot na subjektivni ravni (zavestno prikrivanje informacij, zaradi katerih nasprotna stranka oblikuje drugačno pogodbeno voljo, kakor bi jo, če bi se odločala resnično svobodno – informirano in brez zlorabe njenega zaupanja).
Tudi glede izvenšolskih dejavnosti je treba upoštevati zmožnosti staršev. Prav je, da se otrok udeležuje vsaj kakšne dejavnosti, v primeru, da je teh dejavnosti več in niso organizirane takoj po pouku, ter je treba otroka nanje posebej voziti, pa je treba tovrstne aktivnosti prilagoditi pridobitnim zmožnostim staršev.
Tožnik z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine pridobi preživninski zahtevek za višjo preživnino, saj sodišče prisodi zvišano preživnino od vložitve tožbe dalje, zato je tudi preživninska obveznost na zvišano preživnino zapadla v trenutku vložitve tožbe; nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.
ZKP člen 63, 63/2, 363, 363/5, 367, 367/4, 375, 375/2.
pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba
Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških.
pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
Ker se je tožnica ob izvajanju toženčevih spornih posegov na nepremičninah v njeni solasti z njimi strinjala, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za opustitev vsakršnih posegov in za vzpostavitev prvotnega stanja na teh nepremičninah pravilna.
Ker je bila kupoprodajna pogodba glede kmetijskega zemljišča sklenjena, ne da bi bil upoštevan z zakonom predpisan postopek prodaje kmetijskih zemljišč, je nična in ne more predstavljati podlage za prodajalčevo obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078287
ZGD-1 člen 263, 263/2, 515, 515/4.
odgovornost poslovodje za škodo – obrnjeno dokazno breme – ravnanje v skladu s pravili stroke
Dokazno breme, da je tožena stranka kot direktorica tožeče stranke pri očitanih dejanjih ravnala v skladu s pravili stroke, je obrnjeno, torej je v konkretnem primeru na toženi stranki. Trditveno in dokazno breme glede obstoja prvih (splošnih) treh predpostavk (protipravnosti, vzročne zveze in škode) je na tožeči stranki, glede četrte predpostavke pa velja domneva, da vzrok za kršitev pogodbene obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti. Poslovodja mora trditi in dokazati, da ni kršil svojih obveznosti.
Ker tožena stranka uveljavlja, da je tožeča stranka obračunala število ur, ki je za več kot pol presegalo normirano število ur za tovrsten objekt, je zahtevku tožeče stranke nasprotovala le po višini. Ne gre torej za to, da posel, ki ga je tožeča stranka opravila, nima opisanih lastnosti oziroma, da je njena izpolnitev nepravilna. Le v tem primeru bi bilo mogoče govoriti o stvarnih napakah opravljenega posla.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožnikove pritožbene trditve se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO- JAVNA NAROČILA
VSL0076947
OZ člen 631, 649, 649/1. ZJN-2 člen 4, 4/4, 4/6. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – status nominiranega podizvajalca – javno naročilo
Podizvajalec pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi, ki je predmet javnega naročila, pridobi neposredni zahtevek po 631. členu OZ neodvisno od tega, ali je upravičen tudi do uveljavljanja podobnega zahtevka po ZJN-2, pri čemer 631. člen v zvezi z 1. odstavkom 649. člena OZ ne zahteva posebnega statusa nominiranega podizvajalca.
Tožeča stranka je zaradi neplačila dela predujma preprečila izvedbo dokaza z izvedencem, na podlagi drugih predloženih dokazov pa sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo ugotoviti utemeljenosti njenih navedb.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ustreznost izjave sosedov o lastniški posesti
Izjavi sosedov, ki ju je priložila predlagateljica, sta vsebinsko ustrezni. Sosedi sta namreč navedli, da je bila pravna prednica predlagateljice do svoje smrti leta 1987 lastnica spornega stanovanja, od leta 1998 pa ima stanovanje v lastniški posesti predlagateljica, ki tudi stanuje na naslovu nepremičnine. Taka izjava zadošča, saj od sosedov ni mogoče pričakovati, da bi poznali pravni temelj uporabe stanovanja. Res sosedi uporabljata pravne termine, vendar gre za termine (posest, lastnina), katerih vsebina je znana tudi povprečnemu udeležencu v pravnem prometu. Pomembno je, da iz izjav izhaja tudi obdobje lastniške posesti, ki je daljše od 10 let in bi bili torej glede trajanja izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.
ZEKom člen 23. ZPP člen 44, 44/2, 44/3. ZST-1 člen 30, 30/3, 31.
ugotovitvena tožba - ničnost vzorčne ponudbe - pravni interes - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - določitev vrednosti po prostem preudarku
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali o pravici do revizije, ni razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP.
V primeru nedenarnih zahtevkov, kjer dejanska podlaga spora ne ponuja primernih in oprijemljivih opornih točk za določitev njihove vrednosti niti po prostem preudarku, mora biti sodišče pri izvajanju svoje pravice do prostega preudarka pri ocenitvi vrednosti spornega predmeta posebej previdno in zadržano.
Ugotovitvene tožbe niso namenjene prevenciji, zato z zatrjevanjem neke hipotetične škode, ki naj bi tožeči stranki nastala, če ničnost izpodbijanih določb vzorčnih ponudb ne bo ugotovljena, tožeča stranka svoje pravne koristi ne izkazuje v smeri, da bi ji uspeh v tej pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon (in ki ga brez uspeha v tem postopku ne bi mogla uveljaviti).
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZOdvT člen 17, 17-1.
subjektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pravdni stroški – nagrada za postopek – priznana dejstva
Vse navedbe tožnice, na katere se je pri oceni, ali je podan subjektivni pogoj izpodbojnosti, oprlo sodišče prve stopnje, so v postopku neprerekane. Teh trditev zato ni bilo treba posebej dokazovati, sodišče prve stopnje pa jih je smelo oziroma moralo šteti za resnične.
Ker je šteti, da vloga, ki je sicer bila vložena po pooblaščenki odvetnici, vendar pa je sodišče v skladu z 286.a členom ZPP ni upoštevalo, sploh ni bila vložena, odgovor na tožbo pa ni bil vložen po pooblaščencu odvetniku, toženka ni upravičena do nagrade za postopek.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 6, 6/5.
trditveno in dokazno breme - zakonska domneva - ugovor pasivne legitimacije - obvezna državna gospodarska javna služba izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
Ker se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe toženka šteje za uporabnico tožničine storitve, navedene zakonske domneve pa toženka ni uspela izpodbiti, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora pasivne legitimacije materialnopravno pravilna.