začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivna nevarnost – konkretno ravnanje stranke – onemogočanje ali otežitev izpolnitve terjatve
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati subjektivno in konkretno delovanje nasprotne stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja izterjave, ki pa mora pripeljati do objektivne posledice, torej do stanja, ko je (oziroma bo) izterjava ogrožena. Zgolj odtujitev poslovnega deleža, za katerega ni jasno, kakšna je bila njegova vrednost, pa takšne nevarnosti ne izkazuje. Še posebej upoštevaje vrednost denarne terjatve in dejstvo, da ima toženec nepremično premoženje, na katerega kot sredstvo zavarovanja meri tudi začasna odredba.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074673
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/2, 275, 276, 278, 278/2. OZ člen 193. ZVis člen 10. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - donacija - manjši delež poplačila upnikov - čista vrednost premoženja - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - določna zahteva za povrnitev stroškov - sposobnost biti stranka - članica univerze
Za zaključek, da je neko dejanje izpodbojno, ne zadošča le zaključek, da se je s tem dejanjem zmanjšala čista vrednost premoženja, pač pa mora biti podan še naslednji pogoj, to pa je dejstvo, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
ZIZ člen 64, 65, 65/3. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla – razpolagalna sposobnost - skrbnost
Zastavna pravica na nepremičnini je bila ustanovljena na podlagi pravnega posla. Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe zaradi zatrjevane (so)lastninske pravice tožnika je zato ključnega pomena dobra vera in načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tožnik bi s svojim zahtevkom lahko uspel le, če bi uspel izpodbiti domnevo, da toženec ni vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja oziroma da ni bil dobroveren.
dokazovanje – dokaz s sodnim izvedencem – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – prekluzija
Ni naloga izvedenca, da z lastnimi poizvedbami, čeprav stranka to predlaga, dopolnjuje njene morda nepopolne navedbe. Takšno ravnanje tudi sicer ni dopustno, saj z izvedbo dokazov trditvene podlage ni dopustno širiti.
sodni depozit – izjava o depozitu – napotitev na pravdo – zavrženje pritožbe
Šele, ko je depozit položen, se nasprotnega udeleženca pozove, da naj se izjavi, ali položeno stvar sprejema (do tega trenutka pa je postopek enostranski in se ga „ne tiče“). Pred položitvijo stvar v depozit pa so vsi pozivi nasprotnemu udeležencu preuranjeni (brezpredmetni), prav tako ne morejo začeti teči roki za dvig depozita.
ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Če se postopek ne zaključi z meritorno odločbo o glavni stvari, temveč sodišče tožbo, zaradi neplačila sodne takse, šteje za umaknjeno in v posledici postopek ustavi, je potrebno uporabiti določbo tar. št. 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
Ker v ZPP ni dokaznih pravil, je dobave mogoče dokazovati tudi drugače kot s podpisanimi dobavnicami, med drugim z zaslišanjem prič in izjavami strank.
Toženec z listino ni uspel izpodbiti števila dobav, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka. Slednje pa ne pomeni, da se sodišče v okviru dokazne ocene na navedeni dokaz ne bi smelo sklicevati. Listino je namreč ocenilo, najprej posamezno, nato pa tudi v povezavi z ostalimi dokazi. Ker je bila predmet dokazovanja, je lahko del dokazne ocene in razlogov sodbe.
ZEKom člen 23. ZPP člen 44, 44/2, 44/3. ZST-1 člen 30, 30/3, 31.
ugotovitvena tožba - ničnost vzorčne ponudbe - pravni interes - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - določitev vrednosti po prostem preudarku
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali o pravici do revizije, ni razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP.
V primeru nedenarnih zahtevkov, kjer dejanska podlaga spora ne ponuja primernih in oprijemljivih opornih točk za določitev njihove vrednosti niti po prostem preudarku, mora biti sodišče pri izvajanju svoje pravice do prostega preudarka pri ocenitvi vrednosti spornega predmeta posebej previdno in zadržano.
Ugotovitvene tožbe niso namenjene prevenciji, zato z zatrjevanjem neke hipotetične škode, ki naj bi tožeči stranki nastala, če ničnost izpodbijanih določb vzorčnih ponudb ne bo ugotovljena, tožeča stranka svoje pravne koristi ne izkazuje v smeri, da bi ji uspeh v tej pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon (in ki ga brez uspeha v tem postopku ne bi mogla uveljaviti).
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 6, 6/5.
trditveno in dokazno breme - zakonska domneva - ugovor pasivne legitimacije - obvezna državna gospodarska javna služba izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
Ker se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe toženka šteje za uporabnico tožničine storitve, navedene zakonske domneve pa toženka ni uspela izpodbiti, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora pasivne legitimacije materialnopravno pravilna.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO- JAVNA NAROČILA
VSL0076947
OZ člen 631, 649, 649/1. ZJN-2 člen 4, 4/4, 4/6. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – status nominiranega podizvajalca – javno naročilo
Podizvajalec pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi, ki je predmet javnega naročila, pridobi neposredni zahtevek po 631. členu OZ neodvisno od tega, ali je upravičen tudi do uveljavljanja podobnega zahtevka po ZJN-2, pri čemer 631. člen v zvezi z 1. odstavkom 649. člena OZ ne zahteva posebnega statusa nominiranega podizvajalca.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZOdvT člen 17, 17-1.
subjektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pravdni stroški – nagrada za postopek – priznana dejstva
Vse navedbe tožnice, na katere se je pri oceni, ali je podan subjektivni pogoj izpodbojnosti, oprlo sodišče prve stopnje, so v postopku neprerekane. Teh trditev zato ni bilo treba posebej dokazovati, sodišče prve stopnje pa jih je smelo oziroma moralo šteti za resnične.
Ker je šteti, da vloga, ki je sicer bila vložena po pooblaščenki odvetnici, vendar pa je sodišče v skladu z 286.a členom ZPP ni upoštevalo, sploh ni bila vložena, odgovor na tožbo pa ni bil vložen po pooblaščencu odvetniku, toženka ni upravičena do nagrade za postopek.
Ker tožena stranka uveljavlja, da je tožeča stranka obračunala število ur, ki je za več kot pol presegalo normirano število ur za tovrsten objekt, je zahtevku tožeče stranke nasprotovala le po višini. Ne gre torej za to, da posel, ki ga je tožeča stranka opravila, nima opisanih lastnosti oziroma, da je njena izpolnitev nepravilna. Le v tem primeru bi bilo mogoče govoriti o stvarnih napakah opravljenega posla.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožnikove pritožbene trditve se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen.
Tožeča stranka je zaradi neplačila dela predujma preprečila izvedbo dokaza z izvedencem, na podlagi drugih predloženih dokazov pa sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo ugotoviti utemeljenosti njenih navedb.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ustreznost izjave sosedov o lastniški posesti
Izjavi sosedov, ki ju je priložila predlagateljica, sta vsebinsko ustrezni. Sosedi sta namreč navedli, da je bila pravna prednica predlagateljice do svoje smrti leta 1987 lastnica spornega stanovanja, od leta 1998 pa ima stanovanje v lastniški posesti predlagateljica, ki tudi stanuje na naslovu nepremičnine. Taka izjava zadošča, saj od sosedov ni mogoče pričakovati, da bi poznali pravni temelj uporabe stanovanja. Res sosedi uporabljata pravne termine, vendar gre za termine (posest, lastnina), katerih vsebina je znana tudi povprečnemu udeležencu v pravnem prometu. Pomembno je, da iz izjav izhaja tudi obdobje lastniške posesti, ki je daljše od 10 let in bi bili torej glede trajanja izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.