• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 32
  • >
  • >>
  • 121.
    VSL sodba II Cp 1003/2013
    23.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0075484
    OZ člen 13, 336, 364, 366.
    gospodarska pogodba - narava gospodarske pogodbe - zastaranje terjatev - pripoznava dolga
    Gospodarska pogodba je le tista pogodba, pri kateri imata obe stranki položaj gospodarskega subjekta. Ne zadošča torej, da ima tak položaj le ena pogodbena stranka.
  • 122.
    VSL sklep I Cp 2841/2013
    23.10.2013
    NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0071678
    URS člen 19, 35, 51. ZDZdr člen 39, 70, 70/1, 71, 71/1.
    zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja osebe - zdravljenje zaradi kontroliranja prejemanja zdravil
    Zdravljenje zaradi kontroliranja prejemanja zdravil je nujno nadaljevati na oddelku pod posebnim nadzorom, kajti na drugih oddelkih pogojev za táko natančno opazovanje in kontroliranje prejemanja zdravil ni; še manj pa je seveda taka kontrola možna v domačem okolju.
  • 123.
    VSL sklep II Cp 2018/2013
    23.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074143
    ZOR člen 156, 156/3, 206, 206/3. OZ člen 133, 186. ZPP člen 2, 103, 315, 392.
    odškodninska odgovornost - dovoljeni obrati – okoljska škoda – tolerančni prag – normalna škoda – solidarna odgovornost – pollution share liability – market share liabilitiy – vzročna zveza – načelo dispozitivnosti – vmesna sodba – razdelna odgovornost – določitev deležev – ničnost sodne poravnave – raba slovenskega jezika
    V vmesni sodbi mora biti določeno, ali gre za solidarno ali za razdelno odgovornost. V primeru razdelne odgovornosti morajo biti že v vmesni sodbi določeni deleži posameznih tožencev.

    Razdelna odgovornost je v razmerju do zahtevka za solidarno plačilo nekaj manj (minus) in ne nekaj drugega (aliud).

    Pravilo, da morajo biti odločbe izdane v slovenskem jeziku, ne pomeni le tega, da morajo biti uporabljene slovenske besede, marveč da mora besedilo ustrezati celotnemu sklopu slovničnih pravil. Njihov sestavni del je tudi skladnja slovenskega jezika.

    Izhodišče reševanja spora v odškodninski pravdi za okoljsko škodo, ki nastaja z obratovanjem dovoljene dejavnosti, mora biti v škodi, ki je zatrjevana in ne v ugotavljanju emisij. Ključno je, ali tako zatrjevana škoda (poslabšanje okolja in zmanjšanje premoženjske koristi zaradi poslabšanja okolja) presega normalne meje. K škodljivemu dejstvu se ozremo šele v naslednjem koraku, ko že vidimo, da je okolje razvrednoteno. Šele tu imamo opraviti s težkim strokovnim vprašanjem, ali obstaja (naravna) vzročna zveza med dejavnostjo posamezne tožene stranke in premoženjsko škodo, ki je posledica poslabšanega ali celo uničenega okolja. Nato sledi še (verjetno) pravno najbolj zahteven korak: kako pravno-vrednotno pripisovati nastalo premoženjsko škodo različnim emitentom.
  • 124.
    VSL sodba II Cp 682/2013
    23.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL0078579
    ZUKZ člen 19. OZ člen 364.
    razmerje z mednarodnim elementom - vsebina tujega prava - kreditna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja - sprememba prvotne pogodbe - dokazno breme za višino dogovorjenih zamudnih bresti
    V obravnavani zadevi gre za materialnopravno razmerje z mednarodnim elementom, zato je potrebno prvenstveno uporabiti pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Tako iz kreditne pogodbe kot iz poroštvene pogodbe izhaja, da sta se stranki dogovorili za uporabo avstrijskega prava, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi v zvezi z ugovorom zastaranja.

    Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, pripoznava pravice, da te nekdo terja za to izpolnitev, torej da si nekomu dolžan, pa je nedvomno bila podana s tem, ko je toženec v dopisu potrdil obstoj neporavnane obveznosti njega kot poroka in navedel, da nima namena izigrati tožnice in zadeve zavlačevati, ob hkratnem predlogu po prenovitvi kreditne obveznosti tako, da bi sam stopil na mesto glavnega dolžnika.

    V dopisu toženec priznava obstoj obveznosti, hkrati pa predlaga novo rešitev spornih razmerij s spremembo prvotne pogodbe, tako da bi sam vstopil v položaj glavnega dolžnika. Toženec je s tem dopisom očitno želel doseči nov dogovor s tožečo stranko, ni pa mogoče šteti, da bi bil podan nov pravni naslov, ki bi nadomeščal prejšnje pogodbeno razmerje.
  • 125.
    VSL sklep I Cp 2168/2013
    23.10.2013
    DEDNO PRAVO
    VSL0078565
    ZD člen 69. ZMZPP člen 33.
    prekinitev postopka - oporoka - pravno razmerje z mednarodnim elementom - državljan RS - notarska oporoka sestavljena v Nemčiji - sodelovanje prič - formalna veljavnost oporoke
    Za sestavo veljavne notarske (javne) oporoke po določbah BGB ni obvezno sodelovanje prič.

    69. člen ZD ne vpliva na presojo veljavnosti zapustnikove oporoke. Ta določba ne pomeni, da lahko napravi državljan RS oporoko v tujini le na ta način. Oporoka, sestavljena v tujini v skladu z 69. členom ZD, predstavlja zgolj obliko oporoke, izpeljane iz sodne oporoke. Stvar oporočitelja je, za kakšno obliko oporoke se bo odločil.

    Zapustnikova oporoka je glede oblike veljavna tudi v Republiki Sloveniji, ker je bila sestavljena v obliki, ki je veljavna po pravnem redu Nemčije kot pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena.
  • 126.
    VSL sodba II Cp 1859/2013
    23.10.2013
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0074097
    ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/6.
    izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek – omejitev višine regresnega zahtevka
    Določba šestega odstavka 7. člena ZOZP določa zgornjo mejo povračila, ne glede na to, koliko zavarovalnic je poravnalo škodo oziroma plačalo zavarovalnino. Identično velja za primere, ko ista zavarovalnica poravna škodo oškodovancu in/ali plača zavarovalnino, kot tudi če poravna škodo več oškodovancem ali/in plača več zavarovalnin in nenazadnje ko, kot v obravnavanem primeru, odškodnina presega zavarovalno vsoto, zavarovalnica pa ne more zaradi solidarne odgovornosti uveljavljati ugovora izčrpanosti zavarovalne vsote (omejene odgovornosti) in škodo plača iz več zavarovanj (zavarovalnih polic) zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
  • 127.
    VSL sklep I Cp 2483/2013
    23.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0078568
    ZPP člen 18, 319. ZArbit člen 11.
    pravnomočno razsojena stvar - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - stvarna pristojnost - ničnost potrdila upravne enote - odločanje o zakonitosti upravnih aktov - zavrženje tožbe - ničnost pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše - sodna pristojnost - ugovor sklenjene arbitražne klavzule
    Ker ne obstoji objektivna identiteta tožbenega zahtevka, ni moč govoriti o že pravnomočno razsojeni zadevi.

    Ničnost predstavlja hujšo obliko neveljavnosti od izpodbojnosti. Pri ničnosti gre za absolutno neveljaven posel, relativna neveljavnost pa se imenuje tudi izpodbojnost. Ta kot milejša oblika neveljavnosti je sankcija za manj intenzivne napake, nastopi pa tedaj, ko je cilj kršene norme v interesu posameznika.

    Sodišče splošne pristojnosti ne more odločati o pravilnosti in zakonitosti aktov upravnih organov.

    Toženka je v odgovoru na tožbo podala ugovor sklenjene arbitražne klavzule, zato je v skladu s 11. členom ZArbit odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
  • 128.
    VSL sklep II Cp 1110/2013
    23.10.2013
    DEDNO PRAVO
    VSL0075486
    ZD člen 136, 136/2, 138.
    odstop dednega deleža - razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža
    Dedič v nobenem primeru ne more zahtevati razveljavitve izjave s pritožbo v zapuščinskem postopku, temveč lahko to zahteva le s posebno tožbo.
  • 129.
    VSL sodba I Cp 2473/2013
    23.10.2013
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL0074137
    SPZ člen 72, 72/2, 92, 99, 100. ZD člen 145, 145/1, 146, 146/4.
    varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - delitev dediščine - solastnina - skupna lastnina
    Dedni dogovor, na podlagi katerega se je tožnik vpisal v zemljiško knjigo, je bil kasneje s sodbo razveljavljen, zato tožnik ni postal lastnik nepremičnin, ne glede na to, da izbrisna tožba ni bila vložena, zaradi česar je še vedno vknjižen v zemljiški knjigi.
  • 130.
    VSL sklep II Ip 3999/2013
    23.10.2013
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058594
    ZFPPIPP člen 351, 351/2, 351/3, 443, 443/6. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 205/2.
    nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek
    Za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni pravno odločilno, da je upnik predlog za nadaljevanje postopka vložil še pred začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, temveč da je v času odločanja o predlogu za nadaljevanje postopka že tekel stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, zaradi česar predlogu za nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe ni mogoče ugoditi.

    Glede vprašanja vpliva stečajnega postopka na prej začete izvršilne postopke je treba uporabiti določbe ZFPPIPP.
  • 131.
    VSL sklep II Cp 1175/2013
    23.10.2013
    STVARNO PRAVO
    VSL0078581
    SPZ člen 33.
    motenje posesti - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitev načina motenja posesti - pasivna legitimacija - vsebina pooblastilnega razmerja – naročilo motilnih dejanj
    Zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti je dajatveni. Vendar pa sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja, zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. S tem, ko se najprej ugotovi način motenja posesti, se le določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi.

    Dejstvo, da je imel pooblastilo lastnika, toženca ne razbremeni pasivne legitimacije. Ugotovljena motilna dejanja je naročil toženec, jih nadzoroval, do njih se ni ogradil. Do ugotovljenega motenja zadnje mirne posesti tožnice je tako prišlo prav zaradi dejanj toženca; aktivno je deloval, da so bila motilna dejanja izvršena.
  • 132.
    VSL sklep II Ip 3258/2013
    23.10.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058593
    ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2.
    sporazum o krajevni pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – dva dolžnika – določno označena listina
    V primeru ugovora glede neobstoja pravno poslovnega razmerja z upnikom in trditev dolžnika, da z upnikom ni podpisal nobene pogodbe in s tem tudi ne nobenega dogovora o krajevni pristojnosti, je ob specifičnosti konkretnega izvršilnega postopka, ko je upnik vložil predlog za izvršbo zoper pravno osebo in fizično osebo na podlagi istih verodostojnih listin, treba upnika pozvati, da priloži določno označene listine o dogovorjeni krajevni pristojnosti.
  • 133.
    VSL sodba I Cp 367/2013
    23.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0071652
    OZ člen 111, 1017, 1017/2, 1017/4, 1019, 1019/3.
    solidarno poroštvo - jamčevanje poroka – obseg obveznosti poroka – zakonske zamudne obresti - pridržek lastninske pravice – pravica izbire
    Pridržek lastninske pravice je v funkciji varovanja upnika in ne dolžnika, kar pomeni, da ima upnik pravico izbirati, da zahteva izpolnitev obveznosti ali vrnitev stvari.

    Pomen poroštvene zaveze je v zavarovanju izpolnitve dolžnikove obveznosti, temeljni značilnosti poroštva pa sta subsidiarnost in akcesornost. Porok tako praviloma jamči za celotno obveznost glavnega dolžnika.
  • 134.
    VSL sodba I Cp 880/2013
    23.10.2013
    ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0074133
    ZOZP člen 22. OZ člen 9, 961, 952.
    zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zaseg vozila s strani policije – prenehanje obveznosti iz zavarovalne pogodbe
    Zakon (OZ, ZOZP) na dejstvo zasega vozila ne navezuje posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. Primerna je analogna uporaba določila, ki se nanaša na prodajo vozila v času trajanja zavarovalne pogodbe, vendar tožnik ni izkazal, da bi o zasegu vozila zavarovalnico obvestil oziroma ni bilo ugotovljeno, da bi bilo vozilo po zasegu na novo zavarovano, niti tega, da do zasega ni bilo nobenega škodnega dogodka. Da bi bilo prenehanje pogodbe v takšni situaciji predvideno v pogodbi, stranki nista trdili.
  • 135.
    VSL sodba I Cp 1473/2013
    23.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0078559
    OZ člen 82, 83, 84, 333.
    mandatna pogodba - razlaga pogodbe – enostranski odstop od pogodbe – plačilo pogodbene obveznosti
    Stranki v Sporazumu o začasnem zadržanju Pogodbe nista predvideli možnosti enostranskega odstopa od Pogodbe in tudi nista opredelili, do kdaj najdlje traja (začasno) zadržanje pogodbe, za ponovno aktivacijo Pogodbe pa sta v sporazumu predvideli pogoje.
  • 136.
    VSL sodba in sklep II Cp 1865/2013
    23.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0079078
    ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14.
    vročanje – dejanski prejem pošiljke – nastop pravnomočnosti - napaka sodišča – odgovornost za stvarne napake – odstop od pogodbe – neznatna napaka
    Stranka ne more trpeti škodljivih posledic zaradi pomote ali tehnične napake, ki se je primerila sodišču pri odpravi sodne pošiljke.
  • 137.
    VSL sodba I Cp 696/2013
    23.10.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074140
    ZPP člen 7, 7/1, 212, 285. OZ člen 168, 168/3.
    navadna škoda – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe - informativni dokaz
    Izgubljeni dobiček je samostojna premoženjska (ekonomska) kategorija, ki predstavlja razliko med prihodki in odhodki, upoštevajoč vsa fiskalna bremena. Njen izračun mora biti razviden že iz same trditvene podlage, čemur tožnika kljub opozorilom nasprotne stranke in sodišča nista zadostila.

    Sodišče z dokazi ugotavlja obstoj (pravočasno) zatrjevanih dejstev, pri čemer manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza.
  • 138.
    VSL sklep I Cp 2742/2013
    23.10.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL0074138
    URS člen 22. ZPP člen 155.
    pravdni stroški – potrebni stroški – enako varstvo pravic - pravica stranke do odvetnika – potni stroški - združitev pravd
    Stranka ima ustavno pravico do zastopanja po odvetniku, četudi da ima sama opravljen pravniški državni izpit, ter pravico do svobodne izbire odvetnika, zato je upravičena do povrnitve stroškov prihoda odvetnika iz kraja, ki je zunaj območja sodišča.
  • 139.
    VSL sklep II Cp 1471/2013
    23.10.2013
    DEDNO PRAVO
    VSL0078586
    ZD člen 136, 137, 138. ZMZPP člen 32.
    sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – preklic izjave o odpovedi dediščini – odpoved dediščini
    Izjave o odpovedi dediščini se ne more preklicati. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je veljaven. Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna, zato ni pomembno, kakšen je obseg prednikovega (zapustničinega) premoženja v času sklenitve sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
  • 140.
    VSL sklep I Cp 900/2013
    23.10.2013
    DEDNO PRAVO
    VSL0078554
    ZD člen 132, 142.
    položaj stranke v zapuščinskem postopku - dedič - ločitveni upnik - zavrženje pritožbe
    Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 32
  • >
  • >>