trditveno breme - nesklepčnost trditev - materialno procesno vodstvo - navedbe o obratovalnih stroških
Toženec se mora izjaviti o navedbah tožeče stranke le pod pogojem, da je tožeča stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu. Če so tožbene trditve nesklepčne, je toženec oproščen svoje dolžnosti, da se izjavi. Če pa tožeča stranka sicer navede sklop pravnorelevantnih dejstev, ki pripeljejo do zatrjevane posledice, pa dejstev podrobneje ne konkretizira, zadostuje že golo toženčevo zanikanje.
Če je sodišče ocenjevalo, da je tožba zaradi manjkajočih trditev o obratovalnih stroških nesklepčna, bi moralo ob golem zanikanju tožene stranke skladno z navedenim procesnim določilom opraviti materialno procesno vodstvo.
razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom - pozitivistična teorija - teorija spornega predmeta - ugotovitev prenehanja sostanovalskega razmerja - sklenitev kupoprodajne pogodbe
V skladu s prevladujočo pozitivistično oziroma legalno teorijo velja glede razmejitve med pravdnim in nepravdnim postopkom naslednji kriterij: v nepravdnem postopku se obravnavajo tiste zadeve, za katere tako določa zakon. Ne ZNP ne katerikoli drug zakon ne določa, da bi se sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje obravnavala v okviru nepravdnega postopka. Tudi sicer gre pri predlagani sklenitvi prodajne pogodbe za spor, saj nasprotna udeleženca takšni pogodbi izrecno nasprotujeta, zato je tudi v skladu s teorijo spornega predmeta treba predlog za sklenitev kupoprodajne pogodbe obravnavati v pravdnem postopku. Predlagateljica nima pravnega interesa za zahtevano ugotovitev prenehanja sostanovalskega razmerja.
dodatna zapuščina - dohodki od nepremičnine - ustanovitev dedne pravice - dodelitev premoženja skladno z dednim dogovorom
Dohodki od nepremičnine v obdobju od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji 9. 9. 1994 do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne predstavljajo zapuščine zapustnice, ampak so del premoženja njenih dedičev. Zato ne gre za premoženje, ki bi v okviru dednega dogovora (ki je po svoji naravi pogodba dedičev o razdelitvi zapuščine) moralo biti zajeto v sklepu o dedovanju
Zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti je dajatveni. Vendar pa sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja, zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. S tem, ko se najprej ugotovi način motenja posesti, se le določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi.
Dejstvo, da je imel pooblastilo lastnika, toženca ne razbremeni pasivne legitimacije. Ugotovljena motilna dejanja je naročil toženec, jih nadzoroval, do njih se ni ogradil. Do ugotovljenega motenja zadnje mirne posesti tožnice je tako prišlo prav zaradi dejanj toženca; aktivno je deloval, da so bila motilna dejanja izvršena.
Gospodarska pogodba je le tista pogodba, pri kateri imata obe stranki položaj gospodarskega subjekta. Ne zadošča torej, da ima tak položaj le ena pogodbena stranka.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063629
OZ člen 9, 239, 239/1, 990, 991. ZPP člen 212. ZJN-2 člen 24, 24/1 29, 29/1, 29/1-2, 92.
pravica do finančnih popravkov –postopek oddaje javnega naročila – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – konzorcijska pogodba – trditveno in dokazno breme
Temeljna značilnost konzorcijske pogodbe je skupni namen članov konzorcija, ki ga člani lahko dosežejo s svojimi prispevki v denarju, stvareh, pravicah, terjatvah, storitvah, dopustitvah ali opustitvah, ki imajo premoženjsko vrednost. Ker je pri oddaji skupne ponudbe bistveno skupno doseganje zahtev in pogojev, ki jih je določil naročnik, velja, da mora vse pogoje, ki jih v zvezi z osnovno sposobnostjo kandidata zahteva naročnik, izpolnjevati vsak ponudnik v skupnem nastopu in da mora vsak od njih za to predložiti tudi zahtevana dokazila.
Namen finančnih popravkov je zaščita finančnih interesov Evropske Unije. Nepravilnosti, ugotovljene pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, glede na besedilo Smernic pomenijo vsako kršitev zakonodaje, ki je ali bi lahko škodljivo vplivala na proračun EU ali proračunska sredstva, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev bodisi z neupravičenimi izdatki. Tožena stranka bi tako morala podati tudi ustrezno trditveno podlago, da zamenjava ponudnikov v postopku javnega naročanja, s katerim je bila sicer ustrezno seznanjena že v fazi podpisa Pogodbe, predstavlja takšno kršitev pravil javnega naročanja, ki je oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0063026
ZGD-1 člen 327, 327/1, 505, 505-8.
odškodninska odgovornost uprave družbe za vzajemno zavarovanje - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave
Tako različnost ureditve v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov poslovodij v družbi z omejeno odgovornostjo in v delniški družbi, kot tudi različnost razmerij med poslovodstvom in skupščino v vsaki od organizacijskih oblik družbe govorita v prid razumevanju, ki je bližje besednemu pomenu določbe, tj. da le omejuje samostojnost uprave družbe v zvezi z odločitvijo o vložitvi odškodninskih zahtevkov proti njenim članom (ali članom nekdanje uprave), te odločitve pa sicer ne izvzema iz kroga njenih pristojnosti.
Prvi odstavek 327. člena ZGD-1 ne določa, da je sklep skupščine delniške družbe materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper (nekdanjega) člana uprave delniške družbe.
Stranki v Sporazumu o začasnem zadržanju Pogodbe nista predvideli možnosti enostranskega odstopa od Pogodbe in tudi nista opredelili, do kdaj najdlje traja (začasno) zadržanje pogodbe, za ponovno aktivacijo Pogodbe pa sta v sporazumu predvideli pogoje.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – preklic izjave o odpovedi dediščini – odpoved dediščini
Izjave o odpovedi dediščini se ne more preklicati. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je veljaven. Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna, zato ni pomembno, kakšen je obseg prednikovega (zapustničinega) premoženja v času sklenitve sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
položaj stranke v zapuščinskem postopku - dedič - ločitveni upnik - zavrženje pritožbe
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079072
OZ člen 171, 171/1, 179.
profesionalna skrbnost – luknja v tlaku – deljena odgovornost – sorazmerno zmanjšana odškodnina – ravnanje povprečno skrbnega pešca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zlom stopalnice – dokazni predlog
Tožnica bi morala biti nekoliko pazljivejša, ker se je v času nezgode že mračilo in ker je bilo cestišče na kraju njene nezgode tlakovano z granitnimi kockami. V enakih okoliščinah bi bil povprečno skrben pešec pozornejši in tudi tožnica bi se zdrsu tako lahko izognila. Ker pa je šlo za manjšo in slabše opazno luknjo v tlaku, pri čemer mesto te poškodbe ni bilo ne zavarovano in ne označeno, znaša tožničina sokrivda za nastalo škodo zgolj 20 %.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074133
ZOZP člen 22. OZ člen 9, 961, 952.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zaseg vozila s strani policije – prenehanje obveznosti iz zavarovalne pogodbe
Zakon (OZ, ZOZP) na dejstvo zasega vozila ne navezuje posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. Primerna je analogna uporaba določila, ki se nanaša na prodajo vozila v času trajanja zavarovalne pogodbe, vendar tožnik ni izkazal, da bi o zasegu vozila zavarovalnico obvestil oziroma ni bilo ugotovljeno, da bi bilo vozilo po zasegu na novo zavarovano, niti tega, da do zasega ni bilo nobenega škodnega dogodka. Da bi bilo prenehanje pogodbe v takšni situaciji predvideno v pogodbi, stranki nista trdili.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina - postravmatska stresna motnja – zmanjšanje življenjskih aktivnosti . glavoboli
Tožnik je težave, s katerimi se srečuje, opredelil na način, kot jih sam zaznava (tj. kot kronične glavobole ob psihofizičnih naporih). Gre torej za njegovo (subjektivno) zaznavo težav, ki ga pestijo. Na drugi strani pa je izvedenka te konkretne tožnikove težave opredelila (predstavila) v njihovi objektivni pojavni obliki, tj. na način, kot jih obravnava klinično-psihološka stroka. Tožnik je torej težave (oziroma okoliščine, ki predstavljajo zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti), zaradi katerih trpi duševne bolečine, ustrezno zatrjeval.
dokazna ocena - razpravno načelo - zbiranje procesnega gradiva - ugotovitev materialne resnice - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - posredovanje naslova priče
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da bi sodišče v prizadevanju za ugotovitev materialne resnice moralo po uradni dolžnosti opravljati poizvedbe na policiji, zaslišati pričo A. in izvajati druge dokaze. Táko postopanje bi bilo v nasprotju z razpravnim načelom, ki zbiranje procesnega gradiva nalaga strankam. Sodišče ne sme upoštevati ničesar, kar stranki nista zatrjevali, in ne sme izvajati dokazov, ki jih stranki nista predlagali. Izjema je zgolj primer nedovoljenega razpolaganja z zahtevki, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
predlog za izvršbo – izvršba na plačo – obveznost dolžnikovega delodajalca – podatki o plači dolžnika – pomanjkljiv predlog - trditveno in dokazno breme – omejitve izvršbe
V primeru, ko upnik od dolžnikovega delodajalca po 134. členu ZIZ zahteva, naj mu poravna celotno dolžnikovo obveznost po sklepu o izvršbi, mora v predlogu pojasniti, zakaj je obveznost dolžnikovega delodajalca po višini povsem enaka dolžnikovi.
Določbo 13. člena ZST -1 je treba razlagati tako, da lahko stranka predlog za oprostitev plačila taks vloži še v roku, določenem v taksnem plačilnem nalogu.
Včasih je tožbeni zahtevek, ki se glasi na potek služnostne poti „po obstoječi poti“, lahko tudi dovolj določen, kadar je potek služnostne poti v naravi jasno viden. V situaciji, kot je konkretna, ko v naravi pot ni vidna oziroma je med strankama sporno, kje poteka, pa tak zahtevek ni dovolj določen.