CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071705
ZPP člen 83, 83/1, 343, 343/3. ZIZ člen 42. ZZK-1 člen 79.
nedovoljena pritožba – začasni zastopnik - postavitev začasnega zastopnika - upravičenost za zastopanje - procesna sposobnost - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - postopek za zaznambo spora
Obstoj procesnih predpostavk, med drugim tudi upravičenost zastopnika za zastopanje strank oziroma procesna sposobnost in v tem okviru pravilnost zastopanja – vključno z dovoljenjem za opravo procesnih dejanj, se preverja za vsak postopek posebej.
V spisu ni podatkov, da bi bil začasni zastopnik nasprotnim udeležencem (že) postavljen tudi v tem zemljiškoknjižnem postopku. V sporu tudi ni njihovega pooblastila, ki bi ga za zastopanje v tem postopku sami podelili omenjenemu odvetniku. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina - postravmatska stresna motnja – zmanjšanje življenjskih aktivnosti . glavoboli
Tožnik je težave, s katerimi se srečuje, opredelil na način, kot jih sam zaznava (tj. kot kronične glavobole ob psihofizičnih naporih). Gre torej za njegovo (subjektivno) zaznavo težav, ki ga pestijo. Na drugi strani pa je izvedenka te konkretne tožnikove težave opredelila (predstavila) v njihovi objektivni pojavni obliki, tj. na način, kot jih obravnava klinično-psihološka stroka. Tožnik je torej težave (oziroma okoliščine, ki predstavljajo zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti), zaradi katerih trpi duševne bolečine, ustrezno zatrjeval.
sporazum o krajevni pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – dva dolžnika – določno označena listina
V primeru ugovora glede neobstoja pravno poslovnega razmerja z upnikom in trditev dolžnika, da z upnikom ni podpisal nobene pogodbe in s tem tudi ne nobenega dogovora o krajevni pristojnosti, je ob specifičnosti konkretnega izvršilnega postopka, ko je upnik vložil predlog za izvršbo zoper pravno osebo in fizično osebo na podlagi istih verodostojnih listin, treba upnika pozvati, da priloži določno označene listine o dogovorjeni krajevni pristojnosti.
krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - nedopusten poseg v stanovanje - priključitev električnega podaljška
Sporen je zgolj materialnopravni zaključek, da takšna napeljava električnega kabla iz stanovanja v drugo stanovanje predstavlja spremembo v stanovanju in vgrajeni opremi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073291
ZPP člen 287, 287/1. SPZ člen 18,18/2, 47.
neupravičena uporaba tuje stvari – uporabnina – lastništvo tuje stvari – dokazovanje – primeren dokaz – dopolnitev izvedenskega mnenja
Že iz listinskih dokazov v spisu je mogoče ugotoviti, kolikšen del nepremičnine sega na parcelno številko 285.S in kolikšen na sosednji parceli, zato ni mogoče zaključiti, da je edini primeren dokaz za ugotovitev tega dejstva dokaz z izvedencem geometrom.
„Nova“ tožba je, tako kot vsaka tožba, podvržena preizkusu obstoja procesnih predpostavk. Ob (pravilni) ugotovitvi sklepa, da je bilo o identičnem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje o zadevi ni smelo meritorno odločiti.
položaj stranke v zapuščinskem postopku - dedič - ločitveni upnik - zavrženje pritožbe
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru, ko predlagajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnika nista zakonita dediča po pokojnem in ločitve zapuščine nista predlagala, zato jima priglasitev njune terjatve, ki je bila prerekana s strani dedinje T. K., ne daje položaja stranke v postopku, zaradi česar njuna pritožba ni dovoljena.
Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek (za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju) zavrnilo (odločitev je pravnomočna), ugodilo je le podrejenemu tožbenemu zahtevku (za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju). Ni izkazano, da bi s podrejenim zahtevkom sploh nastali kakšni stroški. Toženka tudi ni mogla dati povoda za tožbo v obsegu podrejenega zahtevka. Stroškovna odločitev, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške, je zato pravilna.
prekinitev postopka - oporoka - pravno razmerje z mednarodnim elementom - državljan RS - notarska oporoka sestavljena v Nemčiji - sodelovanje prič - formalna veljavnost oporoke
Za sestavo veljavne notarske (javne) oporoke po določbah BGB ni obvezno sodelovanje prič.
69. člen ZD ne vpliva na presojo veljavnosti zapustnikove oporoke. Ta določba ne pomeni, da lahko napravi državljan RS oporoko v tujini le na ta način. Oporoka, sestavljena v tujini v skladu z 69. členom ZD, predstavlja zgolj obliko oporoke, izpeljane iz sodne oporoke. Stvar oporočitelja je, za kakšno obliko oporoke se bo odločil.
Zapustnikova oporoka je glede oblike veljavna tudi v Republiki Sloveniji, ker je bila sestavljena v obliki, ki je veljavna po pravnem redu Nemčije kot pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074128
OZ člen 131, 133, 133/3. ZPP člen 316, 316/4.
odškodninska odgovornost – opravljanje dela po pogodbi – protipravno ravnanje – skrbnost - pripoznava zahtevka – preklic pripoznave
Skrbnost ravnanja stranke, ki opravi delo po pogodbi, ni le merilo za stopnjo krivde, temveč hkrati tudi merilo protipravnega ravnanja.
Če se izkaže, da je zaradi neskrbnega ravnanja toženca nastala škoda oziroma je ta večja kot bi bila, če bi bilo popravilo opravljeno tako, kot je treba, je podana njegova odškodninska odgovornost.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - upravičen razlog
Opravičeno zamudo lahko povzroči le upravičeni vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem oziroma, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078579
ZUKZ člen 19. OZ člen 364.
razmerje z mednarodnim elementom - vsebina tujega prava - kreditna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja - sprememba prvotne pogodbe - dokazno breme za višino dogovorjenih zamudnih bresti
V obravnavani zadevi gre za materialnopravno razmerje z mednarodnim elementom, zato je potrebno prvenstveno uporabiti pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Tako iz kreditne pogodbe kot iz poroštvene pogodbe izhaja, da sta se stranki dogovorili za uporabo avstrijskega prava, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi v zvezi z ugovorom zastaranja.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, pripoznava pravice, da te nekdo terja za to izpolnitev, torej da si nekomu dolžan, pa je nedvomno bila podana s tem, ko je toženec v dopisu potrdil obstoj neporavnane obveznosti njega kot poroka in navedel, da nima namena izigrati tožnice in zadeve zavlačevati, ob hkratnem predlogu po prenovitvi kreditne obveznosti tako, da bi sam stopil na mesto glavnega dolžnika.
V dopisu toženec priznava obstoj obveznosti, hkrati pa predlaga novo rešitev spornih razmerij s spremembo prvotne pogodbe, tako da bi sam vstopil v položaj glavnega dolžnika. Toženec je s tem dopisom očitno želel doseči nov dogovor s tožečo stranko, ni pa mogoče šteti, da bi bil podan nov pravni naslov, ki bi nadomeščal prejšnje pogodbeno razmerje.
Plačilo takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu takse po obrokih ni (več) procesna predpostavka. V primeru morebitnega neplačila obroka ali več obrokov sodišče tožbe ne bo zavrglo, temveč jih bo prisilno izterjalo, tožbo pa bo ne glede na to obravnavalo.
spor majhne vrednosti - prekluzija – pravna naziranja strank - pogodba o upravljanju – veljavnost odpovedi pogodbe – soseska – večstanovanjska stavba – večinsko soglasje etažnih lastnikov
Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank v postopku.
Čeprav je bila pogodba o upravljanju za vse večstanovanjske stavbe v soseski B. sklenjena kot ena pogodba, pa soseska ne more predstavljati ustreznega okvirja za ugotavljanje večinskega soglasja etažnih lastnikov. Veljavnost sklenitve pogodbe se vselej presoja za vsako posamično večstanovanjsko stavbo posebej in jo lahko vsaka posamična enota ob zadostni večini tudi veljavno odpove.
Ker tožnica ni bila več upravnik večstanovanjske stavbe, ni bila upravičena izdajati račune za stroške upravljanja.
dokaz z izvedencem - založitev predujma za izvedenca - narok za ureditev meje - fikcija umika predloga za ureditev meje
Narok za ureditev meje je nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj, v čigar interesu je oprava takšnega naroka, stroškov za izvedenca ne založi, potem sodišče takšnega naroka ne more opraviti. Šteje se, da je predlagatelj predlog umaknil.
Opustitev dolžnosti prijaviti prometno nesrečo policiji nima avtomatično za posledico izgube zavarovalnih pravic, temveč predstavlja podlago za sklepanje, da se zavarovanec izmika preiskavi in se zato šteje, da je vozil pod vplivom alkohola.
Temelj odškodninske odgovornosti toženke predstavljajo ugotovitve o znatno povečani ravni hrupa v bivanjskem okolju tožnika, ki živi (oz. je v relevantnem obdobju živel) ob regionalni cesti G1-3. Tožniku je bila prisojena denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v njegovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica, urejena v 72. členu Ustave RS. Kršitev te pravice je urejena z odškodninsko odgovornostjo v tretjem odstavku 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki opredeljuje mejo med pravno priznano in pravno nepriznano škodo iz tega naslova. 10. Upoštevaje, na prvi stopnji pravilno ugotovljeno dejansko stanje, znaša po presoji sodišča druge stopnje pravična denarna odškodnina za tožnikovo duševno trpljenje ob pravilni uporabi materialnega prava 2.600,00 EUR (2,62-kratnik povprečne plače v RS v času razsoje na prvi stopnji).
V obravnavanem primeru je bila toženka tista, ki je bila pooblaščena za pregled in prevzem vozila, ki si ga je sama izbrala pri dobavitelju AM d.o.o. in bi morala od dobavitelja zahtevati takoj ob predaji ključa, da ji na vpogled predloži tudi drug - rezervni ključ, ki bo nato vročen leasingodajalcu.
ODZ paragraf 1470. SPZ člen 88, 89, 217, 217/1, 217/2. ZTLR člen 34, 34/1. ZZK-1 člen 6, 8.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - priposestvovanje - (ne)vpis v zemljiško knjigo - negativni publicitetni učinek - dobra vera kasnejšega lastnika
Za pridobitev stvarne služnosti na podlagi priposestvovanja ni potreben vpis v zemljiško knjigo, vendar lastnik gospodujočega zemljišča takšne pridobitve brez vpisa ne more uspešno uveljavljati zoper kasnejšega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice služečega zemljišča.