Dolgovi zapustnika so tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika, dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po zapustnikovi smrti, torej po uvedbi dedovanja. Za ene in druge velja osebna odgovornost dediča. Ta se kaže v tem, da upnik zahtevke za izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, in v tem, da dedič odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Upniki lahko začnejo pravdo bodisi pred ali po izdaji sklepa o dedovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070303
OZ člen 132. ZPP člen 11, 109.
škoda – izgubljeni dobiček – vzročna zveza – črna gradnja – protipravnost – akt državnega organa – žalitev sodišča – denarna - kazen
Tožniki s svojimi navedbami niso zadostili možnosti za sklep, da so utrpeli izgubljeni dobiček, češ da je tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem preprečila povečanje vrednosti njegovega premoženja. Res so navedli, da bi v primeru sklenitve pričakovane pogodbe prejeli kupnino, vendar pa niso navedli, da predmet prodaje tedaj v resnici ni bil toliko vreden, ali pa, da je kasneje ta vrednost padla. Predmet, ki bi ga tožniki lahko prodali kupcu, je namreč še naprej ostal v lasti družbe tožnikov. Premoženjski položaj slednje je torej ostal nespremenjen. Z drugimi besedami – posledica dejstva, da tožniki niso prodali svojih deležev družbe, je zgolj v tem, da je to premoženje še vedno njihovo.
Zaradi spremembe lastništva v najem danega poslovnega prostora najemna pogodba preneha le, če najemnik in novi lastnik skleneta novo pogodbo, sicer pa ne.
Dokazni predlog z vpogledom v drug pravdni spis ni bil substanciran, saj stranka ni navedla, v katero listino v spisu naj sodišče vpogleda.
prekinitev postopka - oporoka - pravno razmerje z mednarodnim elementom - državljan RS - notarska oporoka sestavljena v Nemčiji - sodelovanje prič - formalna veljavnost oporoke
Za sestavo veljavne notarske (javne) oporoke po določbah BGB ni obvezno sodelovanje prič.
69. člen ZD ne vpliva na presojo veljavnosti zapustnikove oporoke. Ta določba ne pomeni, da lahko napravi državljan RS oporoko v tujini le na ta način. Oporoka, sestavljena v tujini v skladu z 69. členom ZD, predstavlja zgolj obliko oporoke, izpeljane iz sodne oporoke. Stvar oporočitelja je, za kakšno obliko oporoke se bo odločil.
Zapustnikova oporoka je glede oblike veljavna tudi v Republiki Sloveniji, ker je bila sestavljena v obliki, ki je veljavna po pravnem redu Nemčije kot pravu kraja, kjer je bila oporoka sestavljena.
ničnost pravnega posla – denacionalizacija – načelo dobre vere in zaupanja
Razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, je nično. Namen pravila je ustavitev prometa s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Sodišče pri odločanju o ničnosti ne upošteva dobre vere in načela zaupanja v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074128
OZ člen 131, 133, 133/3. ZPP člen 316, 316/4.
odškodninska odgovornost – opravljanje dela po pogodbi – protipravno ravnanje – skrbnost - pripoznava zahtevka – preklic pripoznave
Skrbnost ravnanja stranke, ki opravi delo po pogodbi, ni le merilo za stopnjo krivde, temveč hkrati tudi merilo protipravnega ravnanja.
Če se izkaže, da je zaradi neskrbnega ravnanja toženca nastala škoda oziroma je ta večja kot bi bila, če bi bilo popravilo opravljeno tako, kot je treba, je podana njegova odškodninska odgovornost.
Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek (za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju) zavrnilo (odločitev je pravnomočna), ugodilo je le podrejenemu tožbenemu zahtevku (za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju). Ni izkazano, da bi s podrejenim zahtevkom sploh nastali kakšni stroški. Toženka tudi ni mogla dati povoda za tožbo v obsegu podrejenega zahtevka. Stroškovna odločitev, da je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške, je zato pravilna.
ZDSS-1 člen 63. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 71.
kategorija invalidnosti - nova invalidnost - izvedensko mnenje
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, naj se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071696
ZPP člen 243. OZ člen 352.
odškodninska odgovornost – zdrs motornega vozila – opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin – dokazna ocena – dokaz z izvedencem – lastno strokovno znanje sodišča – področje medicine – pravica do izjave – ugovor zastaranja – stabilizacija zdravstvenega stanja
Prvo sodišče je menilo, da zaradi lastnega strokovnega znanja, sodelovanje izvedenca ni potrebno. Pri ugotavljanju navedenih dejstev je potrebno posebno znanje s področja medicine in ne le splošna znanja, zato bi moralo prvo sodišče, v kolikor takšna strokovna znanja ima, pravdne stranke med pravdo seznaniti s strokovnimi stališči, jim podati svoj izvid in mnenje, kot je to naloga izvedenca, da bi stranke lahko na takšno mnenje dale pripombe. Na ta način bi se strankam omogočilo, da se o relevantnih dejstvih izjavijo, sodišče pa bi po pripombah pravdnih strank moralo znova oceniti, ali razpolaga s strokovnim znanjem, s katerim lahko odgovori na pripombe pravdnih strank. Če bi sodišče po pripombah pravdnih strank ugotovilo, da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če bi nastal dvom v pravilnost podanega mnenja, bi sodišče moralo postaviti izvedenca.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – postavitev prometnega znaka – trčenje kolesarja v prometni znak, postavljenega na kolesarski stezi – prispevek oškodovanca – višina nepremoženjske škode – odškodnina za pomoč drugega
Glede na to, da je bil prometni znak, ki je stal na kolesarski stezi, postavljen v nasprotju s pravili, tožnik pa bi ob pazljivosti, ki se pričakuje od povprečnega udeleženca v prometu, mogel in moral zaznati oviro in bi se ob dani vidljivosti in hitrosti pred njo lahko ustavil, teži njegovega neskrbnega ravnanja v danem primeru ustreza 20 % prispevek k nastanku škode.
Ker je tožnik določno zahteval znižanje preživnine, strankama in sodišču pa je bilo tudi znano, katera z izvršilnim naslovom določena preživnina naj bi se v postopku znižala, je njegova vloga primerna za obravnavanje in ni podlage za njeno zavrženje.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - ponovni predlog – res iudicata – litispendenca - enaka vsebina predlaganega zavarovanja - isto dejansko stanje - nebistveno razlikovanje
Za presojo o tem, ali o strankini identični zahtevi za sodno varstvo že teče postopek oziroma je bilo o njej že pravnomočno odločeno, sta pomembna tako obseg in vsebina predlaganega zavarovanja kot tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temelji predlog za izdajo začasne odredbe. Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (ali ugoditvi) ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu.
Učinka litispendence in pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi izključujeta možnost uveljavljanja enakega zavarovanja na enaki dejanski podlagi.
spor majhne vrednosti - prekluzija – pravna naziranja strank - pogodba o upravljanju – veljavnost odpovedi pogodbe – soseska – večstanovanjska stavba – večinsko soglasje etažnih lastnikov
Prekluzija se nanaša zgolj na navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa tudi na pravna naziranja strank v postopku.
Čeprav je bila pogodba o upravljanju za vse večstanovanjske stavbe v soseski B. sklenjena kot ena pogodba, pa soseska ne more predstavljati ustreznega okvirja za ugotavljanje večinskega soglasja etažnih lastnikov. Veljavnost sklenitve pogodbe se vselej presoja za vsako posamično večstanovanjsko stavbo posebej in jo lahko vsaka posamična enota ob zadostni večini tudi veljavno odpove.
Ker tožnica ni bila več upravnik večstanovanjske stavbe, ni bila upravičena izdajati račune za stroške upravljanja.
dokaz z izvedencem - založitev predujma za izvedenca - narok za ureditev meje - fikcija umika predloga za ureditev meje
Narok za ureditev meje je nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj, v čigar interesu je oprava takšnega naroka, stroškov za izvedenca ne založi, potem sodišče takšnega naroka ne more opraviti. Šteje se, da je predlagatelj predlog umaknil.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZPP člen 314, 314/4.
škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - imisije - hrup - delna sodba
Če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, ima oškodovanec pravico zahtevati povrnitev škode, ki presega običajne meje.
Tožnika po kriteriju relativno velike oddaljenosti bivališča od ceste (60,25 m) in obdobja izpostavljenosti prekomernemu hrupu (32 mesecev), kakor tudi z vidika nekoliko manjše jakosti obremenitve okolja s hrupom (preseganje zgolj mejnih vrednosti hrupa in to le ponoči) spadata v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
ODZ paragraf 1470. SPZ člen 88, 89, 217, 217/1, 217/2. ZTLR člen 34, 34/1. ZZK-1 člen 6, 8.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - priposestvovanje - (ne)vpis v zemljiško knjigo - negativni publicitetni učinek - dobra vera kasnejšega lastnika
Za pridobitev stvarne služnosti na podlagi priposestvovanja ni potreben vpis v zemljiško knjigo, vendar lastnik gospodujočega zemljišča takšne pridobitve brez vpisa ne more uspešno uveljavljati zoper kasnejšega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice služečega zemljišča.
Plačilo takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu takse po obrokih ni (več) procesna predpostavka. V primeru morebitnega neplačila obroka ali več obrokov sodišče tožbe ne bo zavrglo, temveč jih bo prisilno izterjalo, tožbo pa bo ne glede na to obravnavalo.
Najbolj so bili s prekomernimi imisijami obremenjeni tisti, katerih bivališča se nahajajo v neposredni bližini ceste, manj pa po naravi stvari tisti, katerih domovi so oddaljeni približno 15 m in več. Bolj so bili obremenjeni tisti, ki so zaradi upokojitve, nezaposlenosti ali drugih razlogov večino časa preživljali doma, kot tisti, ki so bili zaradi zaposlitve, šolanja ali drugih razlogov določen čas odsotni. S tega stališča tožniki po kriteriju večje oddaljenosti bivališča od ceste (35,23 m) in relevantnega obdobja izpostavljenosti (32 mesecev in ne na prvi stopnji nepravilno zajetih 51 mesecev), kakor tudi z vidika nekoliko manjše jakosti obremenitve okolja s hrupom (preseganje dovoljenih mej obremenjenosti s hrupom le zvečer in ponoči, preseganje kritičnih vrednosti hrupa pa le ponoči, kot utemeljeno izpostavlja pritožba) spadajo v kategorijo tistih, ki so bili nekoliko manj obremenjeni s prekomernim hrupom.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - zastaranje - enoletni zastaralni rok - verzija
V obravnavanem primeru gre za terjatev, ki je imela naravo verzijskega zahtevka, vendar pa je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.