ZEKom člen 119, 119/2.ZPomK-1 člen 56, 66, 66/2.ZUS-1 člen 11.
upravni spor – pristojnost v upravnem sporu – sodno varstvo zoper odločbe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije – sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji – pristojnost za odločanje o tožbi zaradi nedovoljene državne pomoči
Zoper dokončne odločbe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije je predvideno sodno varstvo v upravnem sporu. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, ki v sporu tudi odloča. Prav tako je upravni spor predviden v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji. Ker zakon ne določa drugače, je tudi v teh primerih za sojenje na prvi stopnji pristojno upravno sodišče.
ZZavar člen 25, 25/8-3, 37, 51, 52, 266, 266/2, 288.ZGD-1 člen 268.
razlaga zakona - zavarovalnice - prenehanje funkcije člana uprave zavarovalnice - veljavnost odpoklica člana uprave - ugotovitvena odločba Agencije za zavarovalni nadzor - smiselna uporaba ZGD-1
Glede korporacijskih vprašanj ZZavar nima lastnih določb, pač pa napotuje na smiselno uporabo določb ZGD-1, kjer je zato treba poiskati odgovor na vprašanje kdaj članu uprave zavarovalnice preneha funkcija člana oziroma predsednika uprave. Imenovanje in odpoklic uprave delniške družbe ureja 268. člen ZGD-1. Vendar samo zakonsko besedilo ne daje odgovora. Najti ga je treba s pomočjo interpretacije. V literaturi se je z zgledovanjem po nemški in avstrijski pravni ureditvi uveljavilo stališče, da je odpoklic člana ali predsednika uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Tako tolmačenje sprejema tudi Vrhovno sodišče.
ZAVAROVALNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001171
ZUP člen 35, 37.ZUS-1 člen 25, 36, 36/1-6, 63, 63/1.ZZavar člen 179, 180, 181, 266, 268, 269, 286, 288, 316, 316/3.
zavarovalni nadzor - ravnanje v skladu z odredbo Agencije - dodatni ukrep po ZZavar - dolžina zamude pri odpravi kršitev – izločitev člana senata - opredelitev do odločilnih dejstev
Že iz sistematike možnih ukrepov nadzora ter glede na drugo in tretjo točko tretjega odstavka 181. člena ZZavar je zaključiti, da se prva točka tretjega odstavka tega člena nanaša na odredbo o odpravi kršitev, ki nujno ne zadeva področja obvladovanj tveganj. Neravnanje v skladu z odredbo, (pa čeprav se ne nanaša na področje obvladovanja tveganj) vsekakor lahko predstavlja tako resno kršitev, da opravičuje razrešitev uprave in imenovanje nove.
Zagotavljanje spoštovanja pravil zakona je mogoče, če se subjekti nadzora držijo rokov, v katerih morajo kršitve odpraviti. Pri tem ni mogoče spregledati, da je izrekanje podanega ukrepa po tretjem odstavku 181. člena ZZavar za najmanjšo prekoračitev roka lahko nesorazmerno strog ukrep. Kdaj je izrek dodatnega ukrepa upravičen, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 234, 234/1, 234/2.ZS člen 113a, 113a/1. Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV).ZZavar člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/5, 14/6-4, 65, 65/1, 230, 230/1, 236, 236/1, 236/2-2, 238, 238/1.
zavarovalništvo - pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja - posli, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi - ocenjevanje zavarovalnega tveganja ter škode na področju strojev in opreme - postavitev predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES) - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
PES (97/C 340/3) določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje predloži v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo. To določbo povzema tudi ZS, ki določa, da lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Pri vprašanju glede veljavnosti MSOV ne gre za predhodno vprašanje iz PES, saj pri MSOV ne gre za akt institucij Skupnosti in Evropske centralne banke niti za statut organov, ustanovljenih z aktom Sveta.
Zavarovalnica sme poleg zavarovalnih poslov opravljati tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi, za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod.
Vendar pa MSOV ni določena (samostojna) pravna podlaga za pridobitev "licence za neodvisnega ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju strojev in opreme splošno". Pravna podlaga za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je namreč določena v ZZavar.
zavarovalni nadzor - postopek sodnega varstva - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
Pravni interes mora biti po ustaljeni sodni presoji konkreten in neposreden, morebitna za tožnika ugodna odločitev Vrhovnega sodišča pa mora izboljšati njegov položaj.
Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 36, 36/2, 36/3.ZZavar člen 180, 180/2, 281.
zavarovalni nadzor - ugotovitev o odpravi kršitev - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik kršitve, ki so mu bile naložene z odredbo, odpravil, ob tem pa še dodala, da so bile kršitve odpravljene z zamudo. Za takšno ugotovitev tožene stranke ni videti zakonske podlage. Drugi odstavek 180. člena ZZavar, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, namreč daje zakonsko podlago le za odločbo, s katero se ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Kljub temu pa ni bilo mogoče meritorno odločati o tožbenemu zahtevku, ker ni videti pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v tej zadevi.
ZTVP-1 člen 304, 324, 324/2, 353, 353/1-3, 353/1-5.ZUS-1 člen 63, 63/1.
odredba Agencije za trg vrednostnih papirjev - plačilo takse - izpodbojni razlogi
Tožena stranka je tožniku izdala odredbo, kateri tožnik ni ugovarjal. Ta je zato postala dokončna in pravnomočna. Pritrditi je zato treba toženi stranki, da v tem postopku, ko se odloča le še o stroškovnem delu odločbe, s katero je ugotovljeno, da je bila kršitev odpravljena, tožeča stranka ne more niti neposredno niti posredno izpodbijati pravilnosti izdane odredbe.
Ker je na podlagi tretjega odstavka 4. člena Tarife o taksah in nadomestilih znašala vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti 1.000 SIT, se pokaže, da je bila taksa v višini 500.000,00 SIT pravilno odmerjena. Ker gre za posebno ureditev, ki ima podlago v prvem odstavku 304. člena ZTVP-1, ne pride v poštev odločanje na podlagi predpisov, ki jih navaja tožnik v tožbi.
ZTVP-1 člen 275, 275/1. Pravila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev člen 41, 41/1, 42, 42/1.
pravila borze - javna objava cenovno občutljivih informacij
Posredovanje informacije o pomembni sklenjeni pogodbi je treba praviloma razumeti tako, da mora izdajatelj pojasniti njene bistvene sestavine. Če tega ne terjajo posebne okoliščine primera, pa mu ni treba razkriti celotnega besedila pogodbe. Posebne okoliščine so tiste, ki bi lahko povzročile, da bi bile tudi nebistvene sestavine pogodbe takšnega pomena, da bi lahko pomembneje vplivale na ceno finančnega instrumenta.
ZTVP-1 člen 324, 324/2, 325.ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 36/2.
sodno varstvo zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev - pravna korist (tožnika) - nepravilen pravni pouk
Ker tožnik po povedanem izpodbija pozitivno ugotovitveno odločbo tožene stranke, s katero je ta ugotovila odpravo kršitev s strani tožnika, zoper katero pa v skladu s 325. členom ZTVP-1 ni sodnega pravnega varstva, je bilo treba tožbo zavreči.
zavarovalni nadzor - nezakonit pravni pouk - nedopustna tožba
Tožena stranka je zavrnila ugovor tožeče stranke proti odredbi. Pri tem je tožečo stranko poučila, da naj bi bilo proti njeni odločbi dopustno začeti postopek sodnega varstva na Vrhovnem sodišču. Vendar pa dani pravni pouk ni bil v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 325. člena ZTVP-1, po kateri proti odločbi, s katero tožena stranka odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrne, ni posebnega postopka sodnega varstva. Takšna odločba bi se namreč lahko izpodbijala šele s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki bi jo tožena stranka izdala, ker tožeča stranka kot subjekt nadzora ni ravnala v skladu z odredbo tožene stranke (tretji odstavek 325. člena ZTVP-1). Ker tožena stranka tožeči stranki ne more dati pravice, ki ji jo ne daje zakon, je tožba nedovoljena, s tem, da se je dopustnost tožbe kot procesna predpostavka presojala glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Proti izpodbijani odločbi tožene stranke se je namreč lahko vložilo samo tisto pravno sredstvo, ki ga je dopuščal ZTVP-1.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzne posredniške družbe - pravni interes
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra pa izhaja, da družba več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji.
Odvzem dovoljenja ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.
ZZavar člen 281, 281/2.ZUS-1 člen 104. ZUS člen 34, 34/1-4.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe - molk organa - pravni interes
Iz odgovora na tožbo izhaja, da je tožena stranka izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v zavarovalni delniški družbi drugi osebi, kar pomeni, da je bil razpis za člana uprave uspešno zaključen. Torej tožeča stranka, tudi če bi pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, ne bi izboljšala svojega pravnega položaja.
Pri izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe in pri imenovanju člana uprave zavarovalne delniške družbe gre za dva ločena (čeprav vsebinsko povezana) postopka. O izdaji dovoljenja namreč odloča Agencija za zavarovalni nadzor, o imenovanju člana uprave pa nadzorni svet zavarovalne delniške družbe.
zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzne posredniške družbe - pravni interes za tožbo
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra pa izhaja, da družba več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji.
Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.
opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar - izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene
Pri sklepanju in izvrševanju spornih pogodb ne gre za opravljanje zavarovalnih poslov po ZZavar, za sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, temveč za sklepanje in izvrševanje pogodb za izvajanje (tržnih) zdravstvenih storitev, pri čemer pri teh storitvah ne gre za dogodke, ki pomenijo zavarovalne primere, glede katerih se sklene zavarovanje, temveč za zdravstvene storitve, do katerih je uporabnik upravičen proti plačilu pavšalnega zneska (pogodbene cene).
Predmet spornih pogodb ni zavarovanje pred riziki (boleznimi, poškodbami ali posebnimi zdravstvenimi stanji), temveč izvajanje zdravstvenih storitev proti plačilu skupno dogovorjene pogodbene cene. Uporabniki so za te koristi, za vrednost (dodatnih) zdravstvenih storitev, pripravljeni plačati določeno ceno (v pavšalnem znesku).
Pri spornih pogodbah ne gre za prenos rizikov na zavarovalnico, temveč za ponudbo (in izvedbo) zdravstvenih storitev, ko ena pogodbena stranka (uporabnica) plačuje drugi pogodbeni stranki (tožeči stranki) pavšalni znesek (dogovorjeno pogodbeno ceno), ne glede na to, ali bo rabila ponujene zdravstvene storitve.
ZZavar člen 281, 281/2.ZUS-1 člen 104. ZUS člen 34, 34/1-4.
zavarovalni nadzor - zavarovalna družba - pripojitev zavarovalne družbe - pravica do sodelovanja v upravnem postopku lastnost stranke - lastnost stranske udeleženke - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je sklenila, da se v upravnem postopku odločanja o izdaji dovoljenja za pripojitev tožeči stranki ne prizna lastnost stranke niti lastnost stranske udeleženke in s tem pravica do sodelovanja v postopku. Ker je bil postopek pripojitve končan in ustrezne pravne posledice vpisane v sodni register, tožeča stranka nima več pravnega interesa za odločitev o tožbi, saj morebitna odprava izpodbijane odločbe ne bi izboljšala njenega pravnega položaja.
pravila borze - pravila in postopki poslovanja Ljubljanske borze - objava v državnem uradnem listu - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije članice uprave v borzno posredniški družbi - sistematično kršenje pravil - navidezni (aplikacijski) posli - borzno posredniška družba - borzna posrednica
Pravila borze, ki kot splošni pogoji poslovanja na splošen in abstrakten način z učinkom za vse naslovnike urejajo opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, saj določajo postopek in načela, ki jih je treba upoštevati pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki jih je sprejela uprava borze. Gre za pravila, ki jih je sprejel pristojen organ (uprava borze) in ki so bila pravilno objavljena (v Uradnem listu RS).
Pravila in postopki poslovanja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana, ki so veljala do uveljavitve ZTVP-1, je sprejela uprava borze, začela pa so veljati 8 dni po tem, ko jih je potrdila Agencija; to so pravila, katerim se člani borze, pooblaščeni udeleženci in izdajatelji "podredijo" na obligacijskopravni podlagi. Veljavnost teh pravil po Ustavi sicer ni bila pogojena z objavo v državnem uradnem listu (154. člen Ustave), je bila pa pogojena z Zakonom o Uradnem listu (Uradni list RS, št. 57/96). Vendar pa je treba upoštevati, da gre pri Pravilih in postopkih poslovanja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana za splošni akt, ki vsebuje strokovna pravila, namenjena ožjemu krogu naslovljencev, ki so bili na obstoj teh pravil in na to, da jih morajo upoštevati, opozorjeni v zakonih, ki urejajo njihovo poslovanje, kateri pa so bili objavljeni v državnem uradnem listu. Poleg tega pa ta pravila tudi po vsebini niso predstavljala nekega začetnega avtonomnega urejanja področja, temveč so pomenila le zapis že izoblikovane prakse glede posameznih strokovnih vprašanj.
Čeprav gre v konkretnem primeru za relativno majhno število kršitev, pa njihova časovna razporeditev (šest parov poslov, storjenih v treh dneh) kaže na to, da ne gre le za nekaj povsem slučajnih kršitev, ki bi bile posledica enega samega napačnega razmisleka tožeče stranke, temveč za tako ponavljajoče se ravnanje, ki v bistvenem ustreza resnemu in sistematičnemu kršenju Pravil borze, ki narekuje izrečeni ukrep odvzema dovoljenja.
Pojem navideznih poslov je sicer do določene meje nedoločen, vendar mu je Agencija v tej zadevi dala ustrezno (konkretno) vsebino. Tako je ugotovila, da sporni (aplikacijski) posli niso bili izvršeni z namenom povezovati ponudbo in povpraševanje po določenem vrednostnem papirju, kar je osnovni namen transakcij z vrednostnimi papirji, oziroma da se v nobenem paru poslov po njihovi sklenitvi in izvršitvi ni ničesar spremenilo glede lastništva vrednostnih papirjev, kar kaže, da ti posli niso bili izvršeni z namenom trgovanja.
247. člen ZTVP-1 ne velja samo za borzno posredniške družbe, ampak tudi za borzne posrednice (in članice uprave borzno posredniške družbe). Borzna posrednica je namreč praktično edina oseba, ki lahko opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
ZZavar člen 282, 282/2-1, 282/3. ZZavar-B člen 126.
pravica do sodnega varstva po ZZavar - odločba o ugovoru proti odredbi o odpravi kršitev - procesne predpostavke za tožbo
Ker je bila predmetna tožba vložena dne 14.4.1994, kar je pred spremembo določb drugega in tretjega odstavka 282. člena ZZavar (dne 7.5.2004), so se proti odločbi tožene stranke lahko vložila samo tista pravna sredstva, ki jih je dopuščal stari zakon. Dopustnost tožbe kot procesna predpostavka se namreč presoja glede na okoliščine ob vložitvi tožbe. Takrat pa Zavarovalnica glede na izrecno določbo 1. točke 2. odstavka 282. člena ZZavar ni imela pravice do sodnega varstva proti odločbi, s katero je Agencija zavrnila ugovor Zavarovalnice proti odredbi Agencije o odpravi ugotovljenih kršitev.
Pravila borze člen 166a. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 240 člen 42, 46.
izrek opomina - začasne prodaje (repo posli) - MSR 240 (revizorjeva odgovornost za obravnavanje prevar in napak pri reviziji računovodskih izkazov)
Namen revizije, opravljene v skladu z MSR 240, je dati utemeljeno zagotovilo, da so računovodski izkazi kot celota brez bistveno napačnih navedb, kakršne povzročajo prevare ali napake. Ker mora pooblaščeni revizor kritično oceniti veljavnost pridobljenih revizijskih dokazov, pri čemer mora biti do njih nezaupljiv (pozoren mora biti na okoliščine, ki posamič ali skupaj nakazujejo možnost, da utegnejo računovodski izkazi vsebovati bistveno napačno navedbo), bi moral skladno z 42. in 46. členom MSR 240 opraviti postopke za ugotovitev, ali so računovodski izkazi bistveno napačni, ter proučiti posledice napačne navedbe zanje.
Da bi bila podana revizorjeva odgovornost, namreč ni treba, da je pri pogodbi o prodaji in povratnem odkupu nematerializiranih delnic dejansko šlo za navidezno pogodbo. Zadošča že možnost, da je glede na konkretne okoliščine primera šlo za nenavaden posel. Zadošča že, da so bile podane okoliščine, ki bi revizorju lahko vzbudile sum, da računovodski izkazi vsebujejo bistveno napačne navedbe, izhajajoče iz navidezne pogodbe, ki prikriva drugo pogodbo.
odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - nepogojni odvzem - kršitev standardov revidiranja - sodni nadzor
Standardi revidiranja predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati elastično in kot celoto, s tem, da jih je mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo njihov preskriptivni značaj. Na podlagi standardov bi ne bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja, s čimer bi izgubili svoj smisel. Ker gre za pravila stroke, pa to tudi pomeni, da mora imeti pri njihovi razlagi odločilno vlogo institucija, ki je bila pooblaščena za njihov sprejem, torej Slovenski inštitut za revizijo (tožena stranka). Sodni nadzor nad normativno konkretizacijo posameznih pravil revizijskih standardov, je zato nujno zadržan (kot je to naslovno sodišče obrazložilo že v svoji sodbi z dne 14.2.2006, opr. št. G 18/2003 - glej 11. točko njene obrazložitve). To pa pomeni, da bi lahko tožeča stranka z drugačnim tolmačenjem standardov revidiranja uspela le, če bi izkazala, da je tožena stranka v konkretnem primeru tolmačila posamezna pravila Slovenskega poslovno-finančnega standarda 1 (SPS1) na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali če bi njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarjala prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju.
Inštitut lahko v primeru, ko so po 67. členu ZRev-1 izpolnjeni pogoji za nepogojni odvzem dovoljenja, izreče milejši ukrep (pogojni odvzem dovoljenja), če ob upoštevanju konkretnih okoliščin (pozitivne prognoze) oceni, da bo s tem dosežen namen ukrepa nadzora (da bo Ocenjevalec v bodoče vrednotil podjetja oziroma banke v skladu s standardi revidiranja). Vendar pa v obravnavanem primeru pravilnost izbranega ukrepa (nepogojnega odvzema dovoljenja) potrjuje že okoliščina, da je skrb za stabilnost poslovanja bank, za njihovo dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njihove posle, bistveno večja kot pri podjetjih, zaradi česar je bila pri izbiri ukrepa nadzora (s katerim se ohranja visoka raven zaupanja v delo ocenjevalcev vrednosti, zaupanja v to, da je njihova ocena vrednosti opravljena strokovno in na visoki ravni kakovosti) potrebna večja strogost.
ZPre-1 člen 79. ZPre člen 27, 27/2, 31, 31/4.ZTVP-1 člen 336, 336/2, 337, 337/1, 370, 370/1, 370/2, 378, 378/1.ZGD-1 člen 265, 265/1.
stranka v postopku - prevzemna ponudba - odločanje o izdaji dovoljenja - sprememba prevzemne ponudbe - stranska udeležba - pravna korist (interes) - postopek nadzora
Stranska udeleženka je oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranska udeleženka je samo tista oseba, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist (interes) v stvari, ki je predmet postopka, če jo v postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora določeno razmerje stranske udeleženke do stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje ureja materialni predpis, iz katerega je tudi razvidno, ali ima kdo oziroma kdo ima lahko kakšno pravico ali pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku. Takšen materialni predpis je v konkretnem primeru ZTVP-1.
ZTVP-1, ki primarno ureja postopek sodnega varstva in posebej postopek odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (po Zakonu o prevzemih) v prvem odstavku 378. člena jasno določa, da je ne glede na določbi njenega prvega in drugega odstavka 370. člena stranka v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo samo ponudnica.
Če se postopka izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo kot stranka ne more udeležiti nihče drug kot ponudnica, se ga ne more udeležiti niti oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z dovoljenja prizadet - torej stranska udeleženka, pojmovana v smislu 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo sledi postopek nadzora nad njenim potekom. Postopek nadzora opravlja Agencija. Gre za nadzor, namenjen varstvu javnega interesa. V postopku nadzora pa je stranka v postopku samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka. Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi). Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost). Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.