ZBan-1 člen 23, 23-1, 23-2, 48, 48/1-2, 48/1-3, 49, 49/1-1, 49/1-2, 52, 52/1, 52/3, 55, 59, 125. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic člen 5, 5/1, 5/2.
odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – kapitalska neustreznost banke – primernost kvalificiranega imetnika - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - ugled in izkušnje oseb, ki imajo možnost upravljati banko – odvzem glasovalnih pravic
Tožeča stranka kot kvalificirani imetnik deleža kapitala oziroma glasovalnih pravic v banki C., ne izpolnjuje merila primerne finančne trdnosti iz 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1, ker ni zagotovila potrebnih virov sredstev za sodelovanje pri nujni dokapitalizaciji banke C. in s tem ne izkazuje sposobnosti za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev, ki bi ji omogočila sodelovanje pri potrebni dokapitalizaciji banke C. v prihodnje.
Zaradi ravnanj tožeče stranke je bila ogrožena sposobnost banke C. ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju ZBan-1.
Vpliv določenih oseb na upravljanje ali poslovanje banke v smislu 2. točke prvega odstavka 48. člena Zban-1 je treba razlagati na način, da vsakršno delovanje v organih upravljanja pomeni za te osebe možnost vplivanja na upravljanje oziroma vodenje poslov. Člani uprave oziroma nadzornega sveta morajo ravnati od trenutka nastopa svoje funkcije s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi upravljanja.
postopek sodnega varstva - pooblaščeni ocenjevalec – ocenjevanje vrednosti lastniškega kapitala – izbira načina ocenjevanja vrednosti – izrek opomina
Ker tožnica pri ocenjevanju vrednosti podjetja izbranega načina ocenjevanja ni dopolnila z na sredstvih zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kar bi glede na to, da je bilo ocenjevano podjetje holding, morala storiti, ji je Agencija utemeljeno izrekla opomin.
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002234
ZUS-1 člen 32. ZPomk-1 člen 15, 16. ZUP člen 43.
varstvo konkurence - priznanje položaja stranskega udeleženca - postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - pravni interes - ekonomski interes - začasna odredba
Interes tožnic za ohranitev pogodbenega razmerja s ciljno družbo ne predstavlja pravnega interesa, ki se zahteva za priznanje statusa stranskega udeleženca. Zatrjevani interes po ohranitvi poslovnega sodelovanja namreč ni oprt na zakon ali drug predpis, temveč zgolj na medsebojno, obligacijsko-pravno pogodbeno razmerje. S tem pa zatrjevani interes ne more predstavljati relevantnega pravnega interesa, temveč le obliko ekonomskega interesa za ohranitev že vzpostavljenega pogodbenega razmerja s ciljno družbo, ki tožnicam zagotavlja odkup surovega mleka pod zanje (zatrjevano) ugodnimi oziroma realnimi pogoji odkupa.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da izkazovanje zgolj dejanskega (ekonomskega) interesa, ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca v tujem postopku pred Agencijo, saj dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.
ZUS-1 člen 42. ZTFI člen 374, 385, 396, 507. ZUP člen 189.
tržna manipulacija – združitev postopkov – zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem – nenormalna ali umetna raven cene – kazalniki tržne manipulacije – povezano delovanje – ukrep za odpravo kršitve
V zvezi s presojo elementa „
povezanega delovanja
“ po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZTFI, Vrhovno sodišče opozarja na avtonomen pomen določb o prepovedi zlorab trga vrednostnih papirjev. Namreč cilj teh določb je v zagotovitvi varstva investitorjev ter poštenega, transparentnega in uspešnega delovanja finančnega trga. V tem kontekstu pretok informacij predstavlja uresničevanje subjektivnega elementa tržne manipulacije, ki je v manipulativnem namenu povezano delujočih oseb. S tega vidika pa je treba presojati tudi pomen t. i. mreže povezav, ki dokazuje obstoj okoliščin o medsebojnem poznanstvu posameznih fizičnih oseb, kar omogoča sklep o relevantnem pretoku informacij (preko medsebojnega dogovora).
Čeprav drži tožbeni očitek, da obravnavana „
mreža povezav
“ sama po sebi ne omogoča zaključka o povezanem delovanju tožnic, je Agencija pravilno utemeljila, da le-ta šele skupaj z ostalimi relevantnimi okoliščinami (znaki) omogoča zaključek o povezanem delovanju. Posledično je za odločitev v tej zadevi bistveno, da je Agencija povezano delovanje tožnic (z vidika subjektivnega elementa tržne manipulacije) presojala tudi v kontekstu neobičajnega borznega poslovanja.
Iz vsega navedenega sledi, da je Agencija ugotovila vse znake tržne manipulacije po določbi druge alineje 1. točke prvega odstavka 374. člena ZTFI. Ker so le-ti obstajali istočasno, je imelo ravnanje tožnic vse (tako objektivne kot tudi subjektivne) značilnosti tržne manipulacije.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe iz postopka pred Agencijo za varstvo konkurence - izločitev direktorja agencije - pravni interes za sodno varstvo - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanih sklepov (enako kot iz tožbenih navedb) izhaja, da je bil A. A. v času izdaje spornih sklepov že razrešen s položaja direktorja Urada RS za varstvo konkurence. Iz navedenega zato logično sledi, da si tožnici s tožbo ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja, saj sporna oseba zaradi prenehanja funkcije direktorja ni več pristojna odločati v relevantni upravni zadevi.
ZPOmK-1 dopušča sodno varstvo zoper sklep o uvedbi postopka in sklep o preiskavi (šele) v postopku sodnega varstva zoper odločbo, pri čemer izpodbijanje obravnavanih sklepov ni procesna predpostavka za izpodbijanje zakonitosti končne odločbe. Ker z izpodbijanima sklepoma ni bilo poseženo v pravni položaj tožnic glede uveljavljanja sodnega varstva zoper sklep o uvedbi preiskave in sklep o preiskavi, pravno tudi niso pomembne tožbene trditve o neutemeljenosti izdaje izpodbijanih sklepov iz razloga, ker naj bi tožnici z zahtevo za izločitev uradne osebe pravzaprav utemeljevali razloge za razveljavitev sklepa o uvedbi preiskave ter sklepa o preiskavi v okviru postopka nadzora zaradi ugotavljanja domnevne kršitve po 6. členu ZPOmK-1 oziroma 101. členu PDEU.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvisni borznoposredniški zastopnik – novi dokazni predlogi v postopku nadzora – ponovljeni postopek pred Agencijo – oprava naroka – ukrep pogojnega izbrisa iz registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov
Tožeča stranka neutemeljeno očita bistveno kršitev pravil postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga o pričevanju prič I. I., H. H. in L. L. Ta dokazni predlog je prvič podala na ustni obravnavi dne 12. 6. 2012, Agencija pa ga je s sklepom zavrnila, ker izvedba teh dokazov ni bila predlagana v Izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja tožeče stranke z dne 4. 5. 2010. Glede na jasno določbo tretjega odstavka 534. člena ZTFI je Agencija pravilno odločila, da subjekt nadzora v ponovljenem postopku nima pravice do predlaganja novih dokazov, če v okviru postopka sodnega varstva ni bila odpravljena tudi odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja. Slednja namreč predstavlja pravno podlago za poziv stranki o izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja (četrti odstavek 533. člena ZTFI).
UPRAVNI POSTOPEK – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODVETNIŠTVO
VS4002198
ZTFI člen 488, 488a. ZUP člen 82. ZOdv člen 10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - pravica do pridobivanja informacij in pregledov dokumentov – varovanje zaupnih informacij – upravičenci – pooblaščenec stranke - odvetnik
Bistvo spora je razlaga pravice do pridobivanja informacij in pregleda dokumentov v okviru postopkov, ki se na podlagi ZTFI vodijo pred Agencijo. Dilema je, kdo poleg strank postopka je v določenih primerih še lahko upravičen do pregleda dokumentov in obvestila o poteku relevantnega postopka. Vrhovno sodišče zaradi jasnosti obsega pravice do pridobivanja informacij že uvodoma izpostavlja, da je vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa. Zato je materialnopravno napačno tožbeno izhodišče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialno-pravna podlaga za „generalno“ pridobivanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica, saj je tudi ta določba strogo omejena na pridobivanje relevantnih osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Iz določbe 488. člena ZTFI izhaja, da je Agencija v okviru svojih pooblastil dolžna varovati zaupne informacije. Vendar pa je Agencija v postopkih odločanja v posamičnih zadevah izrecno vezana na (subsidiarno) uporabo ZUP, kar pomeni, da mora Agencija v primeru, če zainteresirana oseba utemeljeno zatrjuje svojo pravno korist od pregleda konkretizirano opredeljenih upravnih dokumentov, tovrstno vlogo obravnavati po določbi 82. člen ZUP. Zato je zmotna interpretacija 488. člena ZTFI kot določbe lex specialis, ki izključuje uporabo 82. člena ZUP, saj je v drugem odstavku 488. člena ZTFI izrecno določeno, da se zaupnih informacij ne sme razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom.
prevzemi - usklajeno delovanje – neizpodbojna zakonska domneva o usklajenem delovanju – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Po prevzemnem pravu obvladovanje odvisne družbe s strani obvladujoče družbe določeno kot opredelilni element usklajenega delovanja, saj se zaradi korporacijske povezanosti avtomatično šteje, da te osebe v bistvenem sodelujejo s prevzemnikom. Ta učinek razmerja odvisnosti torej odstopa od ureditve po pravu gospodarskih družb, saj je logično prilagojen potrebam regulacije prevzemnih ravnanj po ZPre-1.
Zakonodajalec je normiral usklajeno delovanje z uporabo neizpodbojne pravne domneve, s katero je določil, da v določenih razmerjih korporacijske odvisnosti ni mogoče izključiti skupnega delovanja tako povezanih družb. Gre za pravno domnevo, ko se po zakonu brez dokazovanja šteje, da določena dejstva obstojijo (ali ne obstojijo), in sicer zaradi njihove zveze z drugimi dejstvi, katerih obstoj (neobstoj) se dokazuje po splošnih pravilih. Gre za (pravo) neizpodbojno pravno domnevo, v okviru katere velja za resnično tisto, kar na podlagi izkustev velja za resnično, in bi se zato po nepotrebnem oteževal nastop pravnih posledic, če bi bilo treba domnevana dejstva vsakič dokazovati.
Sporna domneva tako predpostavlja dve dejstvi, ki sta v določeni zvezi: dejstvo usklajenega delovanja, ki se težko dokazuje in katerega obstoj zato zakon (neizpodbojno) domneva, ter dejstvo razmerja odvisnosti obvladujoče in odvisne družbe (ki je po rednem teku stvari ključno razmerje), ki se lažje dokazuje in ki se mora dokazati po splošnih pravilih (ob upoštevanju šestega odstavka 8. člena ZPre-1). Zato je glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZPre-1 bistvena presoja o usklajenem delovanju vezana prav na ugotavljanje obstoja okoliščin o razmerju odvisnosti oziroma obvladovanja relevantne družbe (četrti odstavek 8. člena ZPre-1). Prav s to konstrukcijo je zakonodajalec v ZPre-1 vzpostavil učinkovito pravno varstvo pred izigravanjem obveznosti prevzemnika ter oseb, ki mu pri tem, glede na naravo omenjenih korporacijskih razmerij, sledijo ter končno pomagajo.
ZRev-2 člen 33, 101, 110, 117, 138, 140. ZZad člen 48e. ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/2. Mednarodni standard revidiranja 3 (MSOV 3) točka 5-1. Mednarodni standard revidiranja 1 (MSOV 1) točka 5-1.
revidiranje – kršitev pravil revidiranja - poročilo o ocenjevanju vrednosti zadruge – pravila stroke – opomin - stvarna pristojnost Agencije za javni nadzor nad revidiranjem
V zvezi z ugovorom stvarne pristojnosti tožene stranke Vrhovno sodišče ugotavlja, da ta ni utemeljen. Res so bili iz ZZad črtani členi, ki so določali zadružno revizijo, na kar opozarja v tožbi tožeča stranka, vendar pa je bilo s spremembo ZZad-B dodano novo poglavje Statusno preoblikovanje zadrug in preoblikovanje drugih pravih oseb v zadruge, v okviru katerega je tudi določba 48e. člena (spremenjena z 12. členom ZZad-C), ki v prvem odstavku določa, da se za revizijo delitvenega načrta, pogodbe o delitvi in prevzemu ali pogodbe o združitvi zadrug smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo revidiranje družb.
Predpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje, je treba razlagati in uporabljati tako, da sta zagotovljeni resničnost in poštenost prikaza finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Sodišče sicer soglaša s stališčem tožeče stranke, da je mogoče standarde razlagati tudi drugače. Tako kot (skoraj) vse normativne akte, je tudi računovodske standarde in standarde ocenjevanja oziroma revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja.
usklajeno delovanje – domneva usklajenega delovanja – izpodbijanje domneve usklajenega delovanja – doseganje prevzemnega praga – mirovanje glasovalnih pravic – zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes - tožba na odpravo izpodbijanega akta – ugotovitvena tožba - izguba pravdnega interesa – pravna korist od izdaje ugotovitvene sodbe – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – preprečitev ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja – pridobitev pravnega temelja za uveljavljanje škode – vzpostavitev domneve usklajenega delovanja – časovno obdobje pridobivanja delnic – velikost pridobljenih deležev – skupni namen pridobiteljev delnic - druge okoliščine v zvezi s pridobitvami delnic, ki kažejo na skupni namen pridobiteljev delnic – zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica izkazuje pravno korist (od izdaje ugotovitvene sodbe o nezakonitosti izpodbijane odločbe) s preprečitvijo ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja Agencije, to je izdaje odločb na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 v primeru samostojne pridobitve delnic ciljne družbe v postopku unovčenja zavarovanj s strani več upnikov, in s pridobitvijo pravnega temelja za uveljavljanje škode na podlagi 26. člena Ustave). V zvezi s slednjim navaja, da ji je zaradi izdaje izpodbijane odločbe nastala škoda, saj ji je bilo protipravno onemogočeno izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic družbe X. z oznako X, in to od dneva izdaje izpodbijane odločbe (23. 9. 2010) do dneva uveljavitve novele ZPre-1D (26. 5. 2012), kar naj bi tudi bil razlog za neuspeh zadnjega mednarodnega prodajnega postopka delnic X. z oznako X. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica s temi trditvami izkazala pravno korist za izdajo ugotovitvene sodbe.
Seštevek obstoječih in novopridobljenih deležev delnic z glasovalno pravico različnih oseb ni okoliščina v smislu druge alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1. Za vzpostavitev domneve usklajenega delovanja oseb na podlagi te določbe se namreč zahteva nekaj več; nekaj v zvezi z velikostjo deležev, kar kaže na usklajenost delovanja oseb pri pridobivanju delnic. Seštevek (obstoječih in novopridobljenih) deležev delnic različnih oseb sam po sebi tej zahtevi ne zadosti in ne utemelji domneve usklajenega delovanja na podlagi druge alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
Okoliščina iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 mora namreč izpolnjevati dva pogoja, da lahko pomeni predpostavko domneve usklajenega delovanja: prvič, biti mora okoliščina v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev, in drugič, okoliščina mora kazati na skupni namen oseb, ki naj bi bil v konkretnem primeru v skupnem prevzemu ciljne družbe.
Agencija domneve usklajenega delovanja ne more opreti na okoliščine: (a) da so bile vse banke upnice G. po kratkoročnih kreditnih pogodbah; (b) da so vse banke roke za vračilo kreditov po teh pogodbah večkrat podaljšale; (c) da so vse banke v dvomesečnem obdobju ena za drugo prenehale podaljševati roke za vračilo kreditov in zaradi neizpolnjevanja dolžniških obveznosti odstopile od kreditnih pogodb ter zahtevale vrnitev celotnega dolga s pripadki; (č) da so bili krediti vseh šestih bank zavarovani tako z zastavno pravico na delnicah X. z oznako X kot z zastavno pravico na delnicah I. z oznako I; (d) da so bile vse banke upravičene prodati zastavljene delnice in se poplačati iz prejete kupnine; in (e) da so tožnica ter E. in C. 16. 4. 2010 sklenile Dogovor. Ne gre namreč za okoliščine v zvezi s pridobitvijo spornih delnic, temveč za okoliščine, ki pojasnjujejo razloge za sočasno pridobitev spornih vrednostnih papirjev s strani udeleženih bank, oziroma, v primeru Dogovora, za okoliščino, ki je nastala osem mesecev po sporni pridobitvi delnic. Navedene okoliščine tako ne utemeljijo domneve usklajenega delovanja na podlagi tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
Presoja o tem, ali je vzpostavljena domneva usklajenega delovanja iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, temelji na celostni obravnavi vseh okoliščin, ki pomenijo relevantni znak usklajenega delovanja.
Okoliščine, (A) da so tožnica in ostale banke, na katere je naslovljena odločba, delnice X. pridobile avgusta 2009; (B) da so jih pridobile tako, da so same kupile delnice, ki so jim bile dane v zavarovanje; (C) da je bilo njihovo prodajno naročilo zelo kratek čas izpostavljeno borznemu trgu in (Č) da so se posli sklepali v svežnjih; kažejo na to, da so banke vzporedno delovale, vendar ne z namenom skupnega prevzema X. Po presoji Vrhovnega sodišča je vzporedno delovanje tožnice in ostalih bank pri pridobitvi delnic X. posledica okoliščin, na katere tožnica ni imela vpliva. Vse banke so bile namreč v vlogi kreditodajalca družbe G. in vse njihove terjatve po teh pogodbah so bile zavarovane z zastavno pravico na istih delnicah – delnicah X. Z nastopom insolventnosti skupnega dolžnika je bila tožnica, tako kot ostale banke, upravičena unovčiti svoje zavarovanje, to je prodati delnice X., ki so ji bile dane v zastavo, in se poplačati iz prejete kupnine. Zaradi tega bi se na trgu nenadoma in občutno povečala ponudba delnic X., kar bi znižalo ceno teh delnic, posledično pa tudi izkupiček, ki bi ga tožnica prejela s prodajo zastavljenih delnic, kar pa ne bi bilo v skladu z njenim ekonomskim interesom, da dobi svojo terjatev v celoti plačano. Zato se je kot razumni, ekonomsko naravnani tržni subjekt, ki upošteva obstoječe tržne razmere, odločila, da sama kupi zastavljene delnice. To tudi pojasni, zakaj je bilo njeno prodajno naročilo le kratek čas izpostavljeno borznemu trgu in zakaj so se posli sklepali v svežnjih. Ker je bila torej odločitev tožnice, da sama kupi v zastavo dane ji delnice X., le racionalen odziv bančnega subjekta (ki mora v skladu z bančnimi predpisi obvladovati kreditna tveganja) na tržne razmere, se pokaže, da je tožnica uspela izpodbiti domnevo usklajenega delovanja iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 pri sporni pridobitvi delnic X.
ZBan-1 člen 63, 63/1, 65, 65/1, 65, 65/5-2, 376, 376/1.
zavrnjeno dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke - ocena primernosti kandidata z vidika varnega poslovanja banke - „fit and proper“ presoja - diskrecijska pravica Banke Slovenije - kontradiktornost postopka - načelo enakosti
Pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke, Banka Slovenije ne preverja le izpolnjevanje (splošnih oz. formalnih) pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, temveč je njena dolžnost, ki neposredno izhaja iz določbe druge točke petega odstavka 65. člena ZBan-1, preveriti oziroma ugotavljati tudi druga morebitna dejstva in okoliščine, zaradi katerih kandidat, ki sicer izpolnjuje tako imenovane splošne pogoje iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, ne bi bil primeren za opravljanje navedene funkcije.
Določbe druge točke petega odstavka 63. člena ZBan-1 pa ni mogoče razlagati le gramatikalno, ampak v duhu celotnega ZBan-1 in narave dejavnosti oziroma poslovanja bank in tem sorodnih institucij in v skladu s temeljnimi načeli ZBan-1, zlasti pa z vidika njenega namena in dobrine, ki naj bi jo varovala.
Navedena določba zato daje Banki Slovenije tudi določeno pravico diskrecijskega odločanja, vendar svoje zavrnitve ne more opreti na katerakoli dejanja oziroma ravnanja, ampak samo na tista, na podlagi katerih (preteklih ravnanj - dejanj, ki jih je storil) je mogoče sklepati na možnost nastanka zakonsko določenih posledic, to je na možnost ogrožanja obvladovanja tveganj.
Presoja primernosti kandidata se tako opravi na podlagi tako imenovane „fit and proper“ (usposobljenost in primernost) presoje, ki se je zlasti na področju finančnih in tem podobnih institucij (zaradi njihovega že navedenega pomena in delovanja) kot tudi njihovih nadzornih institucij uveljavila pri preverjanju usposobljenosti kandidatov za opravljanje najzahtevnejših in najpomembnejših funkcij v finančnih in tem podobnih institucijah. Varovane dobrine (varstvo vlagateljev in stabilnost bančnega in s tem širšega finančnega ter celotnega gospodarskega sistema) pa so tisti okvir, ki narekujejo, katera dejanja je šteti v vsakem posameznem primeru za zapolnitev pravnega standarda “dejanj, ki jih je storil” in v tem okviru tudi opraviti test sorazmernosti.
ZBan-1 člen 230, 230/3, 231. ZTFI člen 520a, 520a/1, 520a/4. Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov člen 1, 10.
podtopek nadzora nad poslovanjem bank - prošnja za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – zahteva za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – sodelovanje Banke Slovenije z nadzornimi organi v Republiki Sloveniji – lex specialis
Določba 520a. člena ZTFI je splošnejša od določbe 230. člena ZBan-1, saj zadeva širši krog oseb, ki morajo posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev zahtevane podatke. Zajema državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil ter druge pravne osebe in organizacije, torej vse pravne osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Agencije. Določba 230. člena ZBan-1 nasprotno zadeva le nadzorne organe, med katere sodi tudi tožnica. Določba je zato v razmerju do določbe 520a. člena ZTFI lex specialis. Tako se pokaže, da se je toženka oprla na napačno zakonsko podlago, ko je od tožnice zahtevala podatke, ki jih je opravičevala s sumom, da dve banki nista poročali v skladu z določbami 3. poglavja ZTFI. Posledično je toženka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 520a. člena ZTFI in izrekla tožnici denarno kazen.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/2. ZPre-1 člen 7, 7/2, 63, 63/1.
pravni interes za tožbo - prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga - ugotovitvena sodba v upravnem sporu - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta - vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta - procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo - tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, nastopi na podlagi samega zakona (prvi odstavek 63. člena ZPre-1). Izpodbijana odločba je zato po svoji naravi deklarativna odločba, ki glede na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja nastop pravnih posledic. Takšna odločba je nujno vezana na dejansko in pravno podlago ob njeni izdaji; zato (lahko) sprememba po izdaji odločbe bodisi v dejanski bodisi v pravni podlagi vpliva na njeno veljavnost oziroma učinkovanje. Tega ne spremeni dejstvo, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da je ponovna pridobitev glasovalnih pravic lahko vezana (tudi) na spremembe v pravni podlagi odločbe.
ZBan člen 48, 49, 55. ZISDU-1 člen 19, 193. URS člen 22.
družba za upravljanje – odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – finančna trdnost družbe – ogroženost poslovanja – načelo enakosti
Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno.
Zakonske ureditve ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje.
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 36/2, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Tožnici svojega tožbenega predloga nista spremenili tako, da bi Vrhovnemu sodišču predlagali ugotovitev, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ker tožnici nista zahtevali izdaje ugotovitvene sodbe, niso podane niti procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Dne 26. 5. 2012 je začel veljati ZPre-1D, ki je spremenil višino prevzemnega praga v ciljni družbi tako, da je 25-odstotni delež nadomestil z 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile tožnici ter ostale banke, na katere je naslovljena izpodbijana odločba, na dan izdaje odločbe skupaj imetnice 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico. To pa pomeni, da zanje sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1, ki je po uveljavitvi novele ZPre-1D vezana na 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne velja več. Zato tudi izpodbijana odločba ni več ovira za uresničevanje glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi.
Z uveljavitvijo novele ZPre-1D je odpadel pravovarstveni interes tožnic za odpravo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe. Ta je bil v odpravi prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic P. z oznako X. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožnic, da uresničujeta svoje glasovalne pravice iz spornih delnic, tožnici svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (tudi z eventualno odpravo odločbe) ne moreta več izboljšati.
prevzemi - odstop od prevzemne namere – soglasje za odstop od prevzemne namere – zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo – sklic skupščine ciljne družbe kot razlog za odstop od prevzemne namere – podatek o pošteni vrednosti delnice kot razlog za odstop od prevzemne namere
Sklic skupščine ne pomeni okoliščine iz prvega odstavka 52. člena ZPre-1, ker ne vpliva na položaj ciljne družbe tako, da nameravani nakup vrednostnih papirjev ciljne družbe ne bi več ustrezal pričakovanju prevzemnika.
Zakonska določba govori o okoliščinah, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti pogodbe v veljavi (prvi odstavek 52. člena v zvezi z drugim odstavkom 27. člena ZPre-1). Obveznost prevzemnika, ki bo nastopila s sprejemom prevzemne ponudbe, je plačati ponujeno ceno. Tudi če predpostavimo, da je poštena vrednost delnice taka, kot je prikazana v gradivu za skupščino ciljne družbe (višja od cene, ki jo (je) namerava ponuditi prevzemnik), to še samo po sebi ne pomeni, da bo zaradi
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR
VS4002113
ZTFI člen 488, 507, 521. ZUS člen 36. ZUP člen 43, 44.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - pravica do udeležbe v postopku – pravni interes - stranski udeleženec v postopku pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) - položaj stranskega udeleženca
Določba 521. člena ZTFI krog strank postopka striktno omejuje le na subjekt nadzora in na člane uprave borznoposredniške družbe oziroma smiselno, izvršne direktorje v enotirnem sistemu upravljanja. Vendar pa izostanek tovrstnih specialnih določb, tudi glede uporabe 44. člena ZUP, še ne pomeni, da je pravica do stranske udeležbe v postopku predmetnega nadzora po določbi 521. v zvezi s 488. členom ZTFI zakonsko povsem izključena. Tovrstna razlaga zakonodajalčevega namena bi bila preozka. Glede na izrecno subsidiarno uporabo določb ZUP v postopkih odločanja Agencije v posamičnih zadevah (drugi odstavek 496. člena ZTFI), v tem kontekstu ni mogoče izključiti (tudi) pristojnosti Agencije za odločanje o eventualnem priznanju stranske udeležbe zainteresirani osebi, ki bi v okoliščinah konkretnega primera uspela izkazati svoj pravni interes, to je, da utemeljeno vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.
prevzemi – prepoved uresničevanja glasovalnih pravic – postopek sodnega varstva pred Uradom za varstvo konkurence - pravni interes za tožbo - – sprememba prevzemnega praga – nov prevzemni prag – zavrženje tožbe
Ker tožnice, skupaj z ostalimi družbami, potemtakem ne presegajo veljavnega (zvišanega) prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni (več) ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe). S tem pa (upoštevaje tožbena navajanja) izpodbijana odločba očitno ne posega (več) v pravni položaj tožnic. Tožnice namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogle doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev možnosti uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic POSR, katerih imetnice so.
zavarovalno zastopanje – odvzem dovoljenja – ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji – zadrževanje v gotovini plačanih premij
Tožnik kot profesionalni udeleženec pri sklepanju zavarovalnih poslov bi moral pri svojem delu delovati s skrbnostjo dobrega gospodarja, torej z višjo stopnjo skrbnosti, kot se pričakuje od povprečnega človeka, saj je bil profesionalni zavarovalni zastopnik z veljavnim dovoljenjem za zavarovalno zastopanje. Na področju opravljanja zavarovalnih poslov je namreč bistveno spoštovanje načela poštenosti, vestnosti in spoštovanja dobrih poslovnih običajev, pri čemer se mora nujno upoštevati tudi varstvo strank zavarovalnice kot potrošnikov. Zaradi tožnikovega nepravočasnega odvajanja že plačanih zavarovalnih premij bi glede na določbo tretjega odstavka 937. člena OZ obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino oziroma odškodnino, prenehala. Zato ravnanja tožnika, ki je vplačane premije zadržal, vsekakor pomeni kršitev dobrih poslovnih običajev.