ZRev-2 člen 3, 3-1, 3-2, 4, 4/1. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 315. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 220. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 330. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 230. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 500. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 250. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 400. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 310.
revidiranje - kršitev pravil revidiranja računovodskih izkazov – mednarodni standardi revidiranja – revizijska dokumentacija - dokumentiranje postopkov preverjanja in pridobivanja dokazov za pripravo revizijskega mnenja
Tožnik je v tožbi v veliki meri ponovil svoje navedbe iz postopka pred Agencijo, ne da bi se konfrontiral z njenimi ugotovitvami. Jedro očitkov Agencije namreč ni bilo, da tožnik ni opravil ustreznih revizijskih postopkov, temveč da ni dokumentiral preveritve točnosti in popolnosti pridobljenih informacij, kar bi šele omogočilo preverljivost njegovih izsledkov in zaključkov o revidiranju računovodskih izkazov Zavoda.
ZRev-2 člen 2, 4, 74, 103, 104, 113, 114, 117. Mednarodni standardi revidiranja (MSR) standard 500. Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze člen 32, 32-3.
izrek opomina - revidiranje - kršitev pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - dvostopenjski postopek - revizijska dokumentacija - dokumentiranje postopkov preverjanja in pridobivanja dokazov za pripravo revizijskega mnenja - nadzor nad revidiranjem - bistvene kršitve pravil postopka - implementacija direktive 2006/43/ES - izločitev člana strokovnega sveta agencije - neaktivni revizorji - način opravljanja nadzora
ZRev-2 ne vsebuje določb o izločitvi v postopku odločanja, zato se (podrejeno in primerno) uporabijo določbe ZUP. Izločitveni razlogi so namreč navedeni v 35. členu in 37. členu ZUP, s tem, da je v prvem odstavku 37. člena ZUP naveden konkretno uveljavljani razlog (to je, da so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti uradne osebe). Vendar pa je pri institutu izločitve uradne osebe zaradi utemeljenega dvoma o njeni nepristranskosti bistveno, da mora zainteresirana stranka tovrstno izločitev zahtevati takoj, ko izve za izločitveni razlog. Iz upravnega spisa pa je razvidno, da sta A. N. in B. R. sodelovala pri odločanju o začetku postopka za izrek opomina. Ker tožeča stranka izločitvenih razlogov ni uveljavljala že tekom postopka nadzora, očitana kršitev pravil postopka ni podana.
Namen revidiranja računovodskih izkazov je zagotavljanje resničnega in poštenega prikaza finančnega stanja in poslovnega izida pravne osebe, ki predstavlja najcelovitejši vir informacij o delovanju gospodarskega subjekta na trgu. Iz tega sistemskega razumevanja nadzora nad delom pooblaščenih revizorjev je treba izhajati tudi pri razlagi in uporabi 74. člena ZRev-2 glede načina opravljanja nadzora. Iz celotne določbe 74. člena ZRev-2 je namreč razvidno, da je zakonodajalec postopek nadzora uredil izrazito široko.
odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja
Zavarovalni zastopniki, ki še nimajo dovoljenja in se usposabljajo (pomožni zavarovalni zastopnik), sicer lahko sodelujejo pri opravilih zavarovalnega zastopanja, vendar le ob navzočnosti zavarovalnega zastopnika, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, s tem, da mora biti zavarovalec seznanjen s statusom obeh prisotnih zavarovalnih zastopnikov (tistega z dovoljenjem za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in tistega brez takega dovoljenja). V nobenem primeru pa zavarovalni zastopniki brez dovoljenja ne morejo skleniti zavarovalne pogodbe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS4001976
Pogodba o delovanju Evropske unije člen (PEU) 258. ZZVZZ člen 62, 62/2-6. ZZavar člen 76, 76/1. Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja člen 8, 8/3. Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (Tretja direktiva) člen 29, 39.
hujša kršitev pravil aktuarske stroke - načelo primarnosti prava eu - pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja - odobritev povečanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - skladnost zakonskih določb s pravom EU - prepoved predhodne odobritve predlaganega povečanja premijskih stopenj - učinek direktive - sklicevanje posameznika na direktivo v razmerju do države - direktni učinek direktive - pogoji za direktni učinek direktive - tožba Evropske komisije proti državi članici
Določbe direktive imajo praviloma učinek za posameznike na podlagi izvedbenih aktov, ki jih sprejmejo države članice. Vendar pa to ne izključuje možnosti posameznika, da se v razmerju do države sklicuje na obveznosti, ki za državo izhajajo iz direktive. Sodišče Evropske unije tako posamezniku priznava pravico, da se v primerih, ko država na podlagi direktive ne sprejme izvedbenih aktov in so določbe nacionalnega prava v nasprotju z določbami direktive, sklicuje neposredno na določbe direktive. Te morajo biti vsebinsko brezpogojne in dovolj jasne, z njimi pa morajo biti določene pravice, ki jih lahko posameznik uveljavlja zoper državo.
Ureditev iz 6. točke drugega odstavka 62. člena ZZVZZ je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 8. člena Prve direktive o premoženjskem zavarovanju ter določbama 29. in 39. člena Tretje direktive o premoženjskem zavarovanju.
V skladu z načelom primarnosti prava Evropske unije mora nacionalno sodišče v primeru ugotovljene neskladnosti določb nacionalnega prava s pravom Evropske unije po uradni dolžnosti zavrniti uporabo določb nacionalne zakonodaje, ne da bi moralo zahtevati ali čakati na predhodno razveljavitev take določbe z zakonodajnimi ali drugimi ustavnimi sredstvi.
zavarovalni nadzor – odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja – samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja – pravica do izjave – ponavljajoče se kršitve – onemogočanje pregleda poslovanja – prepoved retroaktivnosti – vročanje po elektronski poti – nova dejstva in novi dokazi – zahteva za pregled poslovanja – kršitev obveznosti poročanja – pravna kvalifikacija – neizpolnitev odredbe – odprava kršitev – stroški postopka pred Agencijo – zavrnitev dokaznega predloga
Pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka je v postopku za odvzem dovoljenja kot posebnem upravnem postopku urejena na poseben način. Subjektu nadzora je v postopku za odvzem dovoljenja spoštovanje pravice do izjave oziroma načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (318. člen ZZavar). Agencija lahko šele nato izda odločbo o odvzemu dovoljenja, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora (drugi odstavek 319. člena ZZavar). Prav tako se mora Agencija v odločbi o odvzemu dovoljenja opredeliti do vseh tistih navedb iz izjave o razlogih za odvzem dovoljenja, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena.
ZZavar ni mogoče razlagati tako, da bi bila ponavljajoča kršitev podana zgolj takrat, ko bi bila istovrstna kršitev ugotovljena v (vsaj) dveh ločenih pregledih poslovanja določene zavarovalno zastopniške družbe znotraj časovnega obdobja dveh let oziroma ko bi bila prva kršitev ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke.
Sprememba pravne opredelitve razloga za odvzem dovoljenja opravljanja dejavnosti zaradi kršitve obveznosti poročanja je dopustna, ker je ukrep nadzora še vedno izrečen zaradi dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je tožena stranka izdala odločbo o začetku postopka.
izpodbijanje odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev v sodnem postopku - dovoljenost tožbe – rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožeči stranki vročena 9. januarja 2012. Tožeča stranka je tožbo vložila dan po izteku 8-dnevnega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo iz četrtega odstavka 64. člena Zpre-1, zato jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
Po presoji Vrhovnega sodišča je materialnopravno zmotno tožbeno izhodišče, da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja s poročilom po 146. in 181. členu ZFPPIPP „le pomaga predstaviti finančni vidik obstoječega stanja“. Vloga pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja je namreč ključna pri presoji materialnopravnih predpostavk za vodenje postopka prisilne poravnave. Prav on s pritrdilnim mnenjem po četrtem odstavku 146. člena ZFPPIPP v končni posledici presodi, da materialnopravne predpostavke za vodenje prisilne poravnave obstajajo. Čeprav drži, da odločitev o sprejetju prisilne poravnave sprejmejo upniki, pa le-ti navadno nimajo vseh potrebnih poslovno finančnih znanj in se posledično zanesejo na poročilo neodvisnega strokovnjaka, konkretno pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja. Vrhovno sodišče poudarja, da v primeru insolventnosti podjetja v ospredje stopijo interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Poleg tega je s 137. členom ZFPPIPP še posebej (podrobneje) urejeno načelo razkritja finančnega položaja in poslovanja dolžnika, po katerem mora dolžnik upnikom razkriti vse informacije, potrebne za njihovo odločitev o sprejetju prisilne poravnave.
Drugi odstavek 181. člena ZFPPIPP določa smiselno uporabo taksativno naštetih pravil 146. člena ZFPPIPP. Zato pooblaščeni ocenjevalec ne more zadostiti zahtevam 181. člena ZFPPIPP s (ponovno) opravo analize po 146. členu ZFPPIPP. Zakonodajalec je namreč predvidel razliko med poročilom po 146. in 181. členom ZFPPIPP, ki je v tem, da pooblaščeni ocenjevalec glede na spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja smiselno pripravi poročilo po izhodiščnih postavkah 146. člena ZFPPIPP. Pri tem drži, da določba 181. člena ZFPPIPP ne vsebuje zahteve po opravi kompleksne finančno-ekonomske-poslovne analize mimo pravil 146. člena ZFPPIPP.
V okviru zdravstvenega zavarovanja lahko zavarovalnice sklepajo le take pogodbe, ki zagotavljajo zavarovancem kritje stroškov (zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev, stroškov oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki), izplačila (dogovorjenih denarnih nadomestil) ali kombinacije navedenega. Zavarovalne pogodbe, ki jih sklepa tožeča stranka, ne zagotavljajo zavarovancem ničesar od tega. Zagotavljajo jim le posteljo v domu starejših, ki jo morajo zavarovanci sami plačati. Zavarovalne pogodbe, ki jih sklepa tožeča stranka, zato ne pomenijo uresničevanja zdravstvenega varstva, kot je opredeljeno v 2. točki drugega odstavka 2. člena ZZavar.
ZZavar člen 270, 272, 272/2, 295, 295/1. ZUP člen 74, 154.
upravni postopek - priče - ustna obravnava - nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - stranke v postopku dokazovanje - izjava na zapisnik - verodostojnost izjav na zapisnik
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapisnike ustnih izjav oziroma izjave, dane na zapisnik, v procesnem smislu vrednoti kot izjave, dane na ustni obravnavi. Če bi jim hotela dati tako težo, bi morala te osebe dejansko vabiti na ustno obravnavo, ki bi bila res javna in na kateri bi bila navzoča tudi tožeča stranka.
Iz ugovorov tožeče stranke, ki jih je podala že v izjavi o razlogih za začetek postopka, izhaja, da nasprotuje verodostojnosti teh izjav, zato je predlagala tudi njihovo ponovno zaslišanje. To pa je že razlog za opravo ustne obravnave, saj je ta potrebna za razjasnitev oziroma ugotovitev odločilnih dejstev.
revidiranje - kršitev pravil revidiranja – postopek sodnega varstva
Prvemu tožniku se očita, da iz revizijske dokumentacije ni razvidno, kako se je kot pooblaščeni revizor v zadostni meri prepričal o poslih, ki jih je družba izkazovala med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi v revidiranem obdobju in da se je prepričal o pravilnosti izkazanih denarnih tokov pri naložbenju, med katerimi znašajo prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 295.000 EUR.
Zoper navedena očitka se je mogoče vsebinsko vzeto braniti na dva načina, bodisi (a) z zatrjevanjem in dokazovanjem, da revizijska dokumentacija izkazuje, kar se v Odločbi zatrjuje, da ne izkazuje (dejansko stanje), bodisi (b) z uveljavljanjem, da pravila revidiranja ne zahtevajo, da bi moral revizor v revizijski dokumentaciji izkazovati, kar se mu očita, da ni izkazal (materialno pravo).
upravni spor - stranka v upravnem sporu – priznanje položaja (statusa) stranke - oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo
V postopku sodnega varstva tožeča stranka izpodbija sklep, s katerim je bila njena zahteva za udeležbo v postopku, ki ga vodi Urad zoper stranko, zavrnjena. Gre torej za procesni sklep – sklep o procesni pravici, to je o pravici položaja stranke v postopku sodnega varstva. Stranka, ki zahteva položaj stranke v tem postopku sodnega varstva, ne glede na odločitev sodišča v tem postopku, tudi če bo izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo, s tem ne bo izgubila nobene materialnopravne pravice oziroma ji odločitev (tudi eventualna odprava ali sprememba izpodbijanega sklepa) ne bo v neposredno škodo.
načelo materialne resnice - ustna obravnava - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvisni borznoposredniški zastopnik - ukrep pogojnega izbrisa iz registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov - pravnomočnost odločbe o začetku postopka - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
S pravnomočnostjo odločbe o začetku postopka niso postala pravnomočno ugotovljena tudi dejstva (v smislu relevantne ugotovitve dejanskega stanja) iz te odločbe. Za začetek postopka je namreč potreben obstoj podatkov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa nadzora. Utemeljenost suma oziroma resničnost podatkov pa se nato (šele) preveri v nadaljnjem postopku.
Po presoji Vrhovnega sodišča ponovna oziroma druga kršitev v petletnem obdobju po drugem odstavku 189. člena ZTFI ni pogojena s prvo kršitvijo, ki bi morala bila ugotovljena s pravnomočno odločbo tožene stranke, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Drugi odstavek 189. člena ZTFI namreč določa kot hujšo kršitev (le) tisto kršitev enakih značilnosti, ki je storjena že drugič v petletnem obdobju. Zatrjevana zahteva po predhodni pravnomočni odločbi zato ne izhaja iz zakonskega besedila in bi bila tudi v nasprotju s ciljem zakona, ki zasleduje vzpostavitev hitrega in učinkovitega nadzora nad trgovanjem s finančnimi instrumenti.
Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo procesnih jamstev v dokaznem postopku, saj je Agencija obravnavala (zgolj) prejete pisne prijave, hkrati pa ni v ničemer sledila dokaznemu predlogu tožeče stranke ter posledično ni razpisala ustne obravnave oziroma ni zaslišala predlaganih prič. Agencija je s tem nezakonito zavrnila konkretiziran dokazni predlog tožeče stranke, ki je v Izjavi o razlogih za začetek postopka za izbris iz registra odvisnih borznih posrednikov z dne 4. 5. 2010, glede na svoje obrambne trditve logično in jasno predlagala, „naj zaradi razjasnitve vseh okoliščin, Agencija razpiše ustno obravnavo.
Tožeča stranka je svojo obrambo ves čas gradila na zavračanju očitkov o kakršnemkoli svetovanju strankam o nakupu oziroma prodaji vrednostnih papirjev.
Z zavrnitvijo tega (dovolj) konkretiziranega dokaznega predloga o zaslišanju prič je Agencija načelo proste presoje dokazov pretvorila v nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Agencija se je namreč na podlagi verodostojnosti prijav tudi že prepričala o nasprotnem, to je, da je tožeča stranka tako protizakonito svetovala strankam, kot tudi, da do nesporazuma s prijavitelji ni moglo priti. Ker po prepričanju Agencije dokaz z zaslišanjem predlaganih prič ni mogel uspeti, ga zaradi nesmiselnosti ni izvedla. Ta argument pa nujno vsebuje vnaprejšnjo oceno pričevanja prič (zakonitega zastopnika in zaposlenih oseb pri tožeči stranki) kot neprepričljivo ali neverodostojno. Prav takšno ravnanje pa predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, ki onemogoča dokazovanje (ne)obstoja pravno pomembnega dejstva. Enako velja za zavrnitev dokaznega predloga s soočenjem prijaviteljev z zaposlenimi pri tožeči stranki.
Posledica odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja je takojšen izpad dohodkov iz tega naslova ter izguba dela za večje število zaposlenih in zunanjih sodelavcev, v nadaljevanju pa tudi verjetno prenehanje obstoja tožeče stranke. Gre namreč za posledice, ki so dokončne in jih tudi v primeru uspeha tožeče stranke v upravnem sporu ne bi bilo mogoče odpraviti.
ZTFI člen 188, 189, 211, 212, 213, 237. ZUS-1 člen 63.
odvisni borznoposredniški zastopnik – izbris iz registra – hujše kršitve določb ZTFI – uporaba ZUP – teža kršitev – zavajujoče informacije – kršitve pravil postopka – načelo varovanja strankinih interesov
Ker so se določeni sodelavci tožeče stranke predstavljali kot „brokerji“, torej borzni posredniki, čeprav niso imeli dovoljenja, so jim stranke ravno zaradi tega brez dvoma tudi bolj zaupale, saj so bile prepričane, da komunicirajo s strokovno usposobljenim posrednikom. Prav tako niso bile ustrezne in razumljive informacije glede predstavitve same tožeče stranke, saj so posamezni svetovalci, kar je razvidno iz izjav, tožečo stranko predstavljali kot borznoposredniško hišo, ne pa kot odvisnega borznoposredniškega zastopnika družbe B.
Stranke pri tem, glede na svoje znanje (nekatere po lastnih izjavah niso imele nobenih izkušenj na področju trgovanja z vrednostnimi papirji), niso bile sposobne razumeti prevzetih tveganj in so pri odločitvah v celoti zaupale sodelavcem tožeče stranke, kar potrjujejo tudi njihove izjave o visokih izgubah, h katerim je treba prišteti še visoke provizije, česar niso pričakovale.
Glede na zakonsko opredelitev značilnosti hujše kršitve je ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča ta podana in tako izpolnjen pogoj za izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika. Podan je obstoj znakov več kršitev, ki so se ponavljale v daljšem časovnem obdobju, sistematično, kot način poslovanja (poslovanje je v znatnem delu temeljilo na tem načinu delovanja) in ni šlo zgolj za eno (izjemoma) napačno odločitev.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 36/2. ZPOmK-1 člen 54, 54/2.
ustavitev postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence – pravni interes za odpravo odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic – veljavnost odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic do zaključka postopka presoje skladnosti koncentracije – ugotovitvena sodba po ZUS-1
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence je odpadel tudi pravovarstveni interes tožeče stranke za odpravo odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic A. z oznako A., ki je bil v odpravi prepovedi izvedbe prenosa lastništva spornih delnic. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožeče stranke, da prosto razpolaga z delnicami A. z oznako A., tožeča stranka svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (z morebitno odpravo odločbe) ne more (več) izboljšati.
ČLOVEKOVE PRAVICE – UPRAVNI SPOR – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4002034
EKČP člen 8. URS člen 23, 36, 37, 156. ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb ZPomK-1 - preiskava v podjetju brez odločbe sodišča - ureditev postopka sodnega varstva po ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v skladu s 156. členom URS in prvim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb 28. in 29. in 54. do 61. člena ZPOmK-1.
ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti določb ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.
ZPOmK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti ZPOmK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.