odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - tržna manipulacija - vzorec ravnanja - subjektivni in objektivni element tržne manipulacije - domneve in kazalniki tržne manipulacije - priznani tržni običaji
Da ni šlo zgolj za nenavaden splet naključij, temveč za vzorec ravnanja tožnikov, kaže njihovo celotno (kontinuirano) ravnanje (sklepanje poslov na določen način in z določeno vsebino, zaradi vpliva na enotni tečaj delnic).
V ravnanju tožnikov je zaslediti tako objektivni kot subjektivni element tržne manipulacije.
Ker je Agencija ugotovila več znakov tržne manipulacije in so ti znaki obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je ravnanje tožnikov imelo objektivne značilnosti tržne manipulacije. Tožniki sicer načeloma niso bili dolžni raziskovati ozadja in razlogov (motivov) prejetih naročil, vendar pa so bili dolžni ravnati v skladu z določbami ZTFI, ki prepovedujejo dejanje tržne manipulacije. Da niso ravnali tako, kaže že dejstvo, da cen v oddanih naročilih niso zniževali glede na najugodnejšo ponudbo na trgu, temveč so jih nasprotno (sistematično prisiljeno) zviševali. Čeprav morda pri posameznem poslu ali skupini poslov ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil namen tožnikov manipulacija s prometom ali ceno delnic, pa njihovo celotno ravnanje kaže prav na takšen namen ali pa vsaj na opustitev dolžne skrbnosti.
ZZavar člen 230, 230/4, 358. ZDR (1990) člen 107. ZTPDR člen 6.
zavarovalno zastopanje – pogoji za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja – delovna doba na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika - pogodba o delu - začasno oziroma občasno opravljanje del
Tožnica na dan uveljavitve ZZavar (3. 3. 2000) ni imela treh let delovne dobe na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika, zato je Agencija pravilno zaključila, da ni zadostila zakonskemu pogoju iz 358. člena ZZavar.
Pri sporni pogodbi o delu gre za pogodbo o začasnem in občasnem opravljanju del po 107. in naslednjih členih takrat veljavnega ZDR. Pogoje, pod katerimi se je lahko sklenila takšna pogodba, je v skladu s 6. členom takrat veljavnega ZTPDR, ki se je v Republiki Sloveniji smiselno uporabljal kot republiški predpis, določil delodajalec s splošnim aktom, s tem, da oseba, ki je opravljala takšna dela, ni bila v delovnem razmerju. Zakonsko predpisan pogoj za sklenitev delovnega razmerja je bil namreč sklenitev pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas).
izdaja dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin – spor o zakonitosti odločbe Slovenskega inštituta za revizijo – preizkus strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca – uskladitev podzakonskih predpisov z ZRev-2 – veljavnost podzakonskih predpisov
Zahteva po uskladitvi z novim zakonom je manj stroga od zahteve po sprejemu novih podzakonskih predpisov. To pomeni, da je treba prilagoditi zgolj tiste podzakonske predpise, sprejete na podlagi prejšnjega zakona, ki ne ustrezajo več vsebini novega zakona, ostali podzakonski predpisi, ki so vsebinsko ustrezni, pa se lahko uporabljajo še naprej v dotedanji vsebini do izdaje novih.
prenehanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v določeni zavarovalni vrsti - razlikovanje med prenehanjem veljavnosti in odvzemom dovoljenja
Zavarovalnica mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje zavarovalnih poslov. Zavarovalnica sme namreč opravljati samo zavarovalne posle – s tem, da zavarovalne posle lahko opravlja v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini. Zato Agencija izda dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v posameznih zavarovalnih vrstah ali posamezni zavarovalni (pod)skupini.
Izrek odločbe o prenehanju dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov mora biti namreč v medsebojni zvezi (soodnosnosti) z izrekom odločbe o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov. Tako kot morajo biti v izreku dovoljenja Agencije izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere dovoljenje velja, morajo biti v izreku odločbe o prenehanju dovoljenja izrecno navedene zavarovalne vrste (oziroma skupina), za katere je dovoljenje prenehalo veljati.
Treba je razlikovati med prenehanjem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in odvzemom dovoljenja. Odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov je namreč eden od ukrepov nadzora nad zavarovalnico, ki ga Agencija.
PREKRŠKI - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001590
ZPOmK-1 člen 12, 12/2, 55, 55/4. ZP-1 člen 58, 58/1. ZUP člen 258, 258/2.
zavrženje tožbe - pravna sredstva - postopek o prekršku pred Uradom za varstvo konkurence - izločitev uradne osebe urada
Postopek sodnega varstva, ki se začne s tožbo na Vrhovno sodišče, in ki ga določa četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1, ni predviden pri vodenju postopka o prekršku, temveč le v postopku, v katerem se ugotavlja obstoj kršitve.
pravni standard - zavarovalnice - vodenje poslov - poslovodenje - dovoljenje za opravljanje funkcije članice uprave zavarovalnice - kvalificirane izkušnje - drugi primerljivi posli - vodenje
Pri »kvalificiranih izkušnjah« gre za izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice, vodenju podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica ali vodenju drugih primerljivih poslov; pri »drugih primerljivih poslih« pa za pravni standard, kateremu mora Agencija v vsakem posamičnem primeru dati (konkretno) vsebino.
Zakonodajalec z odprto zakonsko ubeseditvijo očitno ni želel določiti končnega oziroma zaključenega kroga kandidatov, ki izpolnjujejo pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZZavar. Vendar pa je izpolnitev pogoja glede kvalificiranih izkušenj v primeru konkretne zavarovalne delniške družbe očitno vezal na vodenje poslov (velikega) poslovnega subjekta oziroma organizacije kot take ali njenega organizacijskega dela, ki vključuje predvsem temeljne prvine poslovnih in vodstvenih funkcij.
Zakonsko besedilo govori o vodenju poslov, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti, pač pa poslovodenje, torej vodenje zavarovalnice ali primerljivega podjetja.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - primerljive izkušnje pri vodenju poslov (vodstvene izkušnje) - pravna domneva - zakonski pogoj - pravni interes za tožbo
Iz dikcije drugega odstavka 24. člena ZZavar pa izhaja, da morajo biti „drugi primerljivi posli“ posli, ki poleg narave (področja delovanja) ustrezajo tudi po obsegu oziroma velikostnem kriteriju.
ZZavar člen 230, 230/8. ZUS-1 člen 27, 27/1-2. ZUP člen 37, 37/1, 183, 183/3, 185, 185/3.
zavarovalni nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ponavljajoče se kršitve - začetek postopka za odvzem dovoljenja - upravičeni predlagatelj za odvzem dovoljenja - bistvena kršitev določb postopka - izločitev pooblaščene uradne osebe - pravica do izjave v postopku - dolžnost pričanja - opustitev obveznosti opozorila priči
Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja zavarovalnemu zastopniku za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja tudi brez predloga (upravičenega predlagatelja).
Pooblaščena uradna oseba je sicer pripravila (»sama napisala«) izjavo (glede usklajenosti poslovanja družbe z določbami ZZavar) za direktorja družbe, nad katero je Agencija opravljala nadzor, kar sicer ni v navadi, je pa očitno bilo dogovorjeno med njima, kot to izhaja iz njunega dopisovanja po elektronski pošti. Vendar pa zgolj zaradi takšnega ravnanja (zatrjevano zagotovilo, »da bo [A]gencija v postopku nadzora družbi izrekla zgolj odredbo o odpravi kršitev« namreč ni z ničemer izkazano) po oceni naslovnega sodišča še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je podan (resen) dvom o subjektivni nepristranosti pooblaščene uradne osebe. Iz opisanega ravnanja uradne osebe pa tudi ni razbrati njenega takšnega odnosa do tožnika ali same stvari, ki bi bil (v kontekstu zadeve) v nasprotju s standardi nepristranosti in bi vzbujal (razumen) dvom v tako imenovano objektivno nepristranost Agencije (ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o neodvisnosti in nepristranosti Agencije kot sektorske regulatorke, ki izvaja nadzor nad izvajanjem določb ZZavar). Celoten potek postopka namreč ne kaže na to, da bi nad dejstvi, ugotovljenimi med vodenjem postopka, po katerih se je ravnala uradna oseba, in objektivnimi argumenti, upoštevanimi pri njenem odločanju, prevladale kakšne druge okoliščine. Poleg tega pa nestrinjanje tožnika z vodenjem postopka nadzora nad poslovanjem družbe samo po sebi še ni izločitveni razlog.
Iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, da bi bil tožnik (kot priča) poučen, kdaj mu ni treba pričati in na katera vprašanja lahko odreče pričanje (tretji odstavek 185. člena ZUP), vendar pa kršitev postopka pri pridobitvi podatkov, na podlagi katerih je Agencija začela postopek za odvzem dovoljenja, nima teže upoštevne postopkovne kršitve (iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj tožnik zaradi nevarnosti (v izjavi o razlogih za začetek postopka) zatrjevane »občutne premoženjske škode«, ki naj bi nastala kot posledica »izgube dovoljenja za opravljanje posla zavarovalnega zastopnika« zaradi odgovora »na vprašanje glede obvestil po 217. členu ZZavar«, ne bi smel odreči odgovora na vprašanja o pravnih opravilih, pri katerih je sodeloval kot zastopnik stranke – subjekta nadzora (tretji odstavek 183. člena ZUP). Tožnik (zavarovalni zastopnik) je bil namreč kljub nevarnosti morebitne premoženjske škode dolžan izpovedati o dejanjih, ki jih je glede spornih razmerij, ki so bila predmet nadzora s strani Agencije, opravil kot zastopnik družbe, s katero je sodeloval.
ZZavar člen 113, 117, 128, 129, 129/2, 129/5, 179. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/83/ES z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 25.
zavarovalni nadzor - izrekanje ukrepov nadzora - življenjska zavarovanja z naloženim tveganjem - višina zavarovalno tehničnih rezervacij za minimalna zajamčena izplačila
AZN je na podlagi petega odstavka 129. člena ZZavar napačno zaključila, da višina ZTR ustreza „višini obveznosti Zavarovalnice za minimalna zajamčena izplačila ob doživetju zavarovanca.“ Iz navedene določbe po presoji Vrhovnega sodišča namreč izhaja le obveznost tožeče stranke, da mora v zvezi s temi zajamčenimi izplačili oblikovati ZTR, ni pa v njej že določena višina teh ZTR.
Pri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar).
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika – tržna manipulacija
Izpisi iz borznega trgovalnega sistema (v nadaljevanju BTS) v konkretnem primeru vsebujejo več količinsko večjih neaktivnih nakupnih naročil, ki so bila v sistemu BTS prisotna dalj časa. Po presoji Vrhovnega sodišča slednja ne bi smela biti zajeta ne v analizi podatkov in ne v grafih tožene stranke.
Tudi v zvezi s primerjavo nakupnih naročil tožnikov s prodajnimi naročili se Vrhovno sodišče strinja z ugovori tožnikov, da bi tožena stranka pri ugotavljanju cene njihovih nakupnih naročil morala upoštevati tudi količino teh naročil. Tožniki namreč z uravnavanjem količine posameznega naročila, ki je presegalo najboljšo (cenovno najnižjo) ponudbo, niso sklenili posla le z najboljšim ponudnikom, temveč tudi z naslednjimi ponudniki (ki so bili na višjih cenovnih nivojih), tako da so na ta način večinoma pridobili celotno količino, navedeno v posameznem nakupnem naročilu. Vrhovno sodišče še pripominja, da tudi sicer navedbe v izreku glede „pogostega preseganja cen prodajnih naročil“ niso ne kvantificirane, ne grafično prikazane.
Tožena stranka bo morala zato iz svoje analize izvzeti neaktivna nakupna in prodajna naročila in ponderirano ceno nakupnih naročil primerjati s ceno prodajnih naročil.
Šele ob ponovni analizi omenjenih podatkov z izločitvijo neaktivnih naročil ter upoštevanjem količine naročil bo mogoče presojati, ali rezultati kažejo na ravnanje tržne manipulacije, ki se ga očita tožnikom.
Dodatno je pri presoji te oblike tržne manipulacije treba
še presoditi, kako oziroma zakaj so oziroma je verjetno, da so lahko višja nakupna naročila zavajala ostale udeležence trga. Pri tem ni pomemben zavajajoč oziroma manipulativen namen tožnikov, saj ZTFI zahteva ugotavljanje „zavedenosti“ kot objektivne okoliščine, ki se nanaša na tretje udeležence trga.
Po presoji Vrhovnega sodišča ugotavljanje nenormalne ravni cene delnic ITBG predpostavlja tudi ugotavljanje normalne ravni cene teh delnic. Tožena stranka se je zmotno osredotočila le na dokazovanje „manipulativnega namena“ tožnikov po doseganju višje cene delnice ITBG in vplivanju na vzdrževanje tečaja na višji ravni, kar pa ne ustreza zakonskemu znaku „zagotovitve cene enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni“. Pri dokazovanju tega zakonskega znaka je namreč treba dokazati objektivno spremembo cene delnice. Podrobne statistične analize povprečne ravni normalne in nenormalne cene delnice ITBG, ki jo je moč objektivno preveriti, pa tožena stranka ni opravila. Vrhovno sodišče še pripominja, da gre pri opisnih ocenah, kot so „bistveno“ in „pogosto“ za subjektivno vrednotenje tožene stranke, ki se ga ne da objektivno preveriti, njihova šibkost pa še posebej pride do izraza ob natančnejši statistični analizi, ki so jo opravili tožniki v tožbi in v svoji izjavi.
ZUS-1 člen 32. ZZavar člen 231, 331. ZUP člen 224.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko popravljive škode - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - izbris družbe iz sodnega registra
Tožeča stranka je z navedbami v zahtevi za izdajo začasne odredbe, da ji bo z odvzemom dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja onemogočeno opravljanje njene osnovne dejavnosti, zaradi česar bi šla v stečaj ali postopek likvidacije, zaposleni in zunanji sodelavci bi izgubili delo, zaradi prenehanja pa bi bila družba izbrisana iz sodnega registra, te posledice pa so dokončne in jih tudi v primeru uspeha v tem postopku ne bi bilo mogoče odpraviti, izkazala verjetnost nastanka težko popravljive škode.
Ustavitev postopka glede neupravičenega povišanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sama po sebi še ne dokazuje, da tožeča stranka tega dejanja ni storila.
Z ustavitvijo postopka ni bila prekinjena vzročna zveza med očitanimi kršitvami ter oškodovanjem zavarovancev in nevarnostjo razpada sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
ZGD člen 268, 268/2. ZZavar člen 30. ZUP člen 260.
ugotovitvena odločba – prenehanje dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave – zavarovalna delniška družba – pristojnost Vrhovnega sodišča
Tožeči stranki je prenehala funkcija člana uprave zavarovalne delniške družbe s sklepom nadzornega sveta zavarovalnice, ki je v skladu z drugim odstavkom 268. člena ZGD v zvezi s 30. členom ZZavar pristojen za vsebinsko presojo razlogov za odpoklic. Veljavnost odpoklica člana uprave lahko naknadno vsebinsko presoja tudi sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu, ni pa zanj pristojno Vrhovno sodišče v tem postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije.
ODVETNIŠTVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001504
ZPre-1 člen 8, 8/2-1, 8/2-2. ZTFI člen 502, 502/2-1, 551, 551/2. ZUS-1 člen 25, 25/4. ZOdv člen 17, 17/1, 20, 20/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (2007) člen 1.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - prevzemi - usklajeno delovanje - prevzemni prag - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi - postopek odločanja Agencije postopek sodnega varstva - bistvene kršitve postopka - sestava senata - glavna obravnava - izpodbijanje predpostavk domneve oziroma same domneve - ustavnost Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
Tožnica predpostavk domneve o usklajenem delovanju ni konkretno izpodbijala, pač pa je izpodbijala samo domnevo. Trdila je, da je bil njen namen »le nakup maksimalno dovoljenega števila delnic brez objave javne ponudbe«. V primeru, ko je izkazan vsaj eden od zakonsko določenih dejanskih stanov povezav, mora namreč oseba, na katero se domneva nanaša, domnevo izpodbijati z dokazovanjem, da kljub obstoju povezave iz dejanskega stanja domneve ni delovala usklajeno z drugo osebo. Vendar pa tožnici to ni uspelo, saj ugotovljene okoliščine konkretnega življenjskega primera omogočajo zanesljivo sklepanje ne samo o povezavi, temveč tudi o usklajenem delovanju.
Usklajeno delovanje potrjujejo tudi okoliščine, zaradi katerih je Agencija začela postopek nadzora po uradni dolžnosti (»enako časovno obdobje, v katerem sta družbi pridobivali delnice (februar, maj in junij 2008), enaka velikost pridobljenih deležev (vsaka od družb je pridobila natančno 298.674 delnic oziroma 24,99-odstotni delež delnic) ter nakupi delnic izven organiziranega trga.
Po ZPre-1 ni treba dokazati dejstva nastopa skupnega uresničevanja glasovalne pravice, na primer obstoja delniškega sporazuma ali načina glasovanja pri pomembnem sklepu na skupščini delniške družbe, ampak je dovolj, da se dokažejo samo relevantne okoliščine, ki jih zakon opredeljuje kot dejanski stan iz domneve, da velja domneva usklajenega delovanja. Ob dokazu dejanskega stanu zakonske domneve, pa bi morala tožnica dokazati, da pri dokupovanju delnic ni šlo za nakup v smislu skupnega delovanja, ampak na primer zgolj kot dobro portfeljsko naložbo, česar pa ji ni uspelo dokazati.
Ker je Agencija ugotovila več znakov usklajenega delovanja in so ti obstajali istočasno, jih je mogoče (brez posebnega dokazovanja sporazuma) sprejeti kot očiten in prepričljiv dokaz, da je bilo ravnanje tožnice motivirano s pridobitvijo ali utrditvijo kontrole nad ciljno družbo. Sicer pa je pri sporazumu odločilen njegov cilj in ne cilj (subjektivni namen) skleniteljev sporazuma (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sodbi in sklepu I Up 334/2003 z dne 28. 10. 2003).
ZUS-1 določa posebna pravila za povrnitev tožnikovih stroškov v upravnem sporu, in sicer v tretjem odstavku 25. člena v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Pravilnik je namreč specialni predpis, ki izključuje uporabo drugih predpisov pri določitvi in povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (kar je Vrhovno sodišče pojasnilo v sklepu X Ips 805/2007 z dne 16. 7. 2008). Ker pa je pri pavšalni odmeri stroškov po Pravilniku obseg povrnitve stroškov stranke določen, stroškov ni mogoče odmerjati z upoštevanjem določb Odvetniške tarife.
ZZavar člen 24, 25, 25/3, 25/5, 266, 266/2, 328a, 329. ZUS-1 člen 64, 64/3.
pravni interes za tožbo - upravni spor - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice - ogroženost poslovanja zavarovalnice - združitev zavarovalnic - zakonitost postopka združevanja - sodelovanje v postopku
Očitek tožniku za sodelovanje pri združevanju zavarovalnic, do katerega ni prišlo, pri čemer je bila v tem procesu druga zavarovalnica opozorjena na kršitve zakonskih določb, kar implicira nezakonitost postopka združevanja, je pretiran.
upravni spor - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - ugotovitev nezakonitosti odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - možnost uresničevanja glasovalnih pravic - škoda - zavrženje tožbe
ZUS-1 v drugem odstavku 64. člena v upravnem sporu dopušča možnost izdaje ugotovitvene sodbe kot samostojne sodbe (ta naj bi bila v tem postopku očitno izdana zaradi saniranja posega v uresničevanje glasovalnih pravic). Vendar pa izpodbijana prepoved sedaj več ne posega v pravni položaj tožeče stranke, zaradi česar ugotovitev morebitne nezakonitosti izdane odločbe ni več pravno interesantna. Tožeča stranka namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogla doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev glasovalnih pravic iz delnic, katerih imetnica je.
Škoda, ki jo manjšinski delničarji ciljne družbe zaradi kršitve določb ZPre-1 nerazdelno vtožujejo od tožečih strank se ne nanaša na obdobje, ko tožnice niso mogle uresničevati glasovalnih pravic iz delnic, katerih imetnice so bile. Zato ni videti, kako bi si lahko tožnice z morebitno ugotovitvijo nezakonitosti izpodbijane odločbe izboljšale svoj pravni položaj oziroma svoj »položaj v navedenih odškodninskih sporih«.
prevzemi - postopek sodnega varstva zoper odločbo ATVP - pravni interes za vložitev tožbe
Z izdajo odločbe z dne 16. 12. 2008, s katero je tožena stranka ugotovila, da na dan izdaje te odločbe tožeča stranka dosega prevzemni prag, ter ji je prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic, je po presoji sodišča tožeča stranka izgubila pravni interes za izpodbijanje sklepa z dne 13. 11. 2008 s tožbo, saj si z odločitvijo sodišča ne bi mogla več izboljšati svojega pravnega položaja.
ZPOmK-1 člen 18, 18/3, 18/5, 19, 38, 56, 59, 61. ZUP člen 9. URS člen 22.
načelo kontradiktornosti - varstvo konkurence - omejevanje konkurence - zloraba prevladujočega položaja - začasni ukrepi Urada za varstvo konkurence
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba dikcijo „odločba Urada“ razlagati širše, v smislu pojma „upravnega akta“, tako da poleg upravnih odločb v ožjem pomenu besede obsega tudi sklepe, ki vsebinsko odločajo o pravici, obveznosti ali pravni koristi podjetja, proti kateremu se vodi postopek, med katere spada tudi obravnavani sklep o začasnih ukrepih.
Kontradiktornost mora biti zato v obsegu, kot ga dopušča posebna narava začasnih ukrepov, zagotovljena še pred njihovo izdajo po 38. členu ZPOmK-1. Obseg kontradiktornosti se bo kazal predvsem kot pravica stranke do zaslišanja in možnosti dajanja izjav, manj pa kot pravica do vpogleda v spis, ki se lahko zaradi varovanja interesov postopka odloži do kasnejših faz postopka.
odločba Agencije za zavarovalni nadzor - življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem - matematične rezervacije - zavarovalno tehnične rezervacije - posebne rezervacije - dodatne rezervacije - struktura naložb kritnega sklada
Pri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar).
Če tožeča stranka naložbe kritnega sklada v celoti naloži v ustrezni vrednosti papir, ki je podlaga za določitev referenčne vrednosti, s tem zadosti zahtevi, da morajo naložbe kritnega sklada, ki ga zavarovalnica oblikuje v zvezi s spornimi zavarovanji, v največji možni meri obsegati naložbe v ustrezne vrednostne papirje, ki po lastnostih in tržnosti ustrezajo tistim, ki so podlaga za določitev indeksa oziroma druge referenčne vrednosti.