CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000092
URS člen 22, 23. ZPP člen 2, 2/1, 5, 5/1, 7, 163, 163/3, 163/4, 163/7, 164, 180, 180/3, 212, 287, 287/2, 365, 365-1. ZOR člen 210. ZJC člen 2, 2/2, 11, 14, 14/1, 14/1-2, 15, 15/1, 85. ZSZ člen 5, 5/1. ZGO-1 člen 21, 21/1. ZUreP-1 člen 135, 138, 143.
primarni tožbeni zahtevek - plačilo kupnine - nevezanost sodišča na pravno podlago - iura novit curia - povrnitev škode - neupravičena pridobitev - javna cesta - pojem in status javnih cest - pridobitev statusa javnega dobra - kategorizacija cest - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - izvedensko mnenje - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - načelo obojestranskega zaslišanja - neizvedba dokaza - ogled na kraju samem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - načelo procesne ekonomije - trditveno in dokazno breme - uporaba nepremičnine - vmesna sodba - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Odločilna okoliščina pri ugotavljanju statusa obravnavanih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča je, ali so bila sporna zemljišča kategorizirana kot javna cesta ali ne.
V zvezi s pritožbenimi stališči, da je Ustavno sodišče RS kategorizacijo iz leta 2000 razveljavilo, kar po tožnikovem mnenju pomeni, da je obveljala kategorizacija z dne 15. 1. 1999, sodišče druge stopnje poudarja, da je odločba Ustavnega sodišča RS z dne 20. 5. 2004, št. U-I-387/02, na katero se sklicuje tožnik, ugotovitvena. Tožnik si pomen takšne odločbe razlaga pravno zmotno.
Dejansko stanje v obravnavani zadevi je po oceni pritožbenega sodišča popolno in pravilno ugotovljeno kljub temu, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal tožnik. Za ugotovitev statusa spornih nepremičnin je namreč odločilno, ali so le-te kategorizirane kot javna cesta, ne pa obsežnost prometne signalizacije, kar bi po pritožbenem zatrjevanju lahko s predlaganim, a neizvedenim dokazom, ugotovilo sodišče prve stopnje, na presojo, ali kategorizacija obstaja, pa ta predlagani dokaz ne more imeti nobenega vpliva.
Pri mednarodnem cestnem prevozu blaga se primarno uporablja Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR), ki pa nima izrecnih določil o plačniku prevoza. Tako 648. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot 34. člen še sedaj veljavnega Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur.l. SFRJ št. 2/74) pa kot zavezanca za plačilo po pogodbi o prevozu blaga določata pošiljatelja in ne naročnika (cit. zakon oba v 5. členu še posebej definira). Pošiljatelj lahko, če v prevozni pogodbi plačnik ni določen, plačilo prevoza prenese na prevzemnika, in sicer tako, da v vozni list o plačniku ne napiše ničesar, saj se potem domneva, da bo prevoznino plačal prevzemnik (670. člen ZOR in 13. člen CMR).
Obligacijskih razmerij ni mogoče urejati s sklepi organov združenja, niti ni z njimi mogoče spreminjati zakonskih določb. Sklep organa združenja ni pogodba obveznostnega prava, ampak je akt poslovanja.
ZPPCP člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 93. ZOR člen 336, 337, 337/2, 652, 336, 337, 337/2, 652.
višja sila - sodno pobotanje
Prevoznik je odgovoren za izgubo pošiljke, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izgoniti ali jih odvrniti. To pomeni, da je za višjo silo potrebno, da je dogodek zunanji, nepričakovan in nepreprečljiv. Dogodek mora biti izreden, ne pričakovan. Kakor hitro ga stranka lahko pričakuje, lahko z njim računa. Če lahko z njim računa, pa ga lahko prepreči oziroma se mu izogne. Če tega ne stori, je kriva (toliko namreč pojem predvidljivosti izključuje nepreprečljivost).
Za sodno kompenzacijo je značilno, da jo izreče sodišče s konstitutivno odločbo. Vendar pa se tudi v takem primeru (ko je tožena stranka izjavo o pobotu uveljavljala s pobotnim ugovorom v pravdi) šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Zato tožeča stranka ne more zahtevati zamudnih obresti do dneva, ko je sodišče izreklo pobot.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSK0000255
KZ SRS člen 251, 251/1, 251/3. ZTVCP člen 41, 41/2, 45, 45/1, 68.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - ovira, ki je ni mogoče pričakovati
Štiriletni otrok, ki je izven naselja pritekel na vozišče z obdolženčeve desne strani iz visokega in gostega zelenja tako, da ga ni bilo mogoče pravočasno opaziti, ne pomeni ovire, ki bi jo obdolženec v danih prometnih razmerah moral ali mogel pričakovati.
ZKP člen 363, 363-3, 366, 363, 363-3, 366. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 251, 251/1, 251/3. ZTVCP člen 50, 50/2, 50, 50/2.
prevelika hitrost - konkurenca kršitev
Seveda je oškodovanec vozil s hitrostjo bistveno višjo od dovoljene in s tem prispeval k nezgodi, vendar pa ni moč mimo ugotovitve, da je nevaren položaj na vozišču z zavijanjem v levo, ko tega ni bilo mogoče varno storiti, zakrivil ravno obtoženi.