ZPP člen 115, 282.. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - goljufija
Pritožbeno sodišče soglaša z razsojo sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja in da so podani vsi znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Ti so vsebovani v opisu kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot jo je na podlagi odpovedi povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 stori kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko je listine, izdane v izvršilnih postopkih, v katerih je bila sama stranka, zadržala, prikrivala dejanske okoliščine ter toženko tako spravila v zmoto oziroma jo pustila v zmoti. Zapeljala jo je, da je opustila pravočasen rubež njene plače, s čimer je tožnica pridobila protipravno premoženjsko korist, oškodovani pa so bili njeni upniki.
ZDR-1 člen 7, 116.. ZZRZI člen 40, 40/6.. ZPIZ-1 člen 102, 103, 103/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - III. kategorija invalidnosti - komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu
Vprimeru, če komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik edini delavec, ki je opravljal delo na delovnem mestu skrbnik upravnikov sodobnih prodajnih poti v sporni organizacijski enoti, tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila dolžna sprejeti kriterijev za izbiro, komu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
III. kategorija invalidnosti - poklicna rehabilitacija
S pogodbo o poklicni rehabilitaciji se določijo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, pri čemer sta zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije toženi stranki dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih 6 mesecev (tretji in peti odstavek 77. člena ZPIZ-2). V sporni zadevi je odločilno dejstvo, da je tožena stranka odstopila od sklenjene pogodbe, saj tožnik ni izpolnjeval prevzetih obveznosti. V pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo je celo izrazil željo po spremembi programa šolanja. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da izobraževanja ni mogel zaključiti zaradi zdravstvenih razlogov. Pa tudi če bi bili ti razlogi podani, bi moral o teh razlogih najprej obvestiti toženo stranko. Tožnik ni uspešno zaključil poklicne rehabilitacije, zato je tožena stranka odstopila od sklenjene pogodbe o poklicni rehabilitaciji. Posledično tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZDR člen 156.. ZPP člen 357a.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - odločitev o pravdnih stroških
Prestrogo je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za vsak dan, ki je v evidenci voden kot prost, našteti konkretne naloge, ki jih je prav tisti dan opravljal. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da bi tožnik moral za vse dni v tujini konkretno navesti, kaj je delal in to tudi dokazati, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni namreč ugotavljalo, ali je bila narava tožnikovega dela takšna, da je moral delovne obveznosti (bodisi operativne bodisi neoperativne narave) opravljati vse dni, ko je bil na misiji v tujini.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00024112
KZ-1 člen 171, 171/1, 171/2.
uporaba sile - spolno nasilje - prisiljenje k spolnemu občevanju - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - izrek pogojne obsodbe
Zakonski znak kaznivega dejanja spolnega nasilja ni, kot to napačno razloguje pritožba, upiranje žrtve, ampak prisiljenje oškodovanca oziroma oškodovanke, da ta nekaj stori ali trpi, zato ni potrebno, da je uporabljena kdo ve kako velika sila, ki pri oškodovancu oziroma oškodovanki stre upor, tako, da lahko storilec doseže ali pa da oškodovanka trpi določena spolna dejanja, kar je opisano v obtožbi ali pa, kar tudi izhaja iz obtožbe, da stori kakšno spolno dejanje, kajti zakonski znak obtožencem očitanega kaznivega dejanja je prisila, ki pa je lahko bolj ali manj intenzivna.
Predočitev uradnega zaznamka priči ni nezakonito poslovanje sodišča, saj so uradni zaznamki dopusten spoznavi vir in predočitev le-tega lahko sledi po podani prosti izpovedbi zaslišanega, kot je bilo tudi v obravnavanem postopku, ko je bila oškodovanka kar nekajkrat zaslišana pred različnimi organi in so ji nato na sodišču bile predočene vse predhodne izjave, tako v fazi odkrivanja kaznivega dejanja, kot tudi v fazi preiskave in nato tudi v fazi sojenja.
Za storitev obtožencem očitanega kaznivega dejanja spolnega nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 171 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od treh do petnajst let, zato se v takih primerih ne sme izreči opozorilne kazenske sankcije, torej pogojne obsodbe, temveč le kazen zapora.
ZDR-1 člen 49, 89, 89/1, 89/1-5, 118, 125, 125/1.. ZPP člen 357a.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 11, 15, 15/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - krivdni razlog
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita zato, ker tožena stranka ni dokazala, da je v aktu o sistemizaciji za delovno mesto pomočnice direktorice določen pogoj poskusnega dela.
Pritožba utemeljeno graja materialnopravno stališče, da v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela delavcu ni dopustno očitati kršitev pogodbenih obveznosti v času trajanja poskusnega dela, oziroma da je v primeru takih očitkov mogoča le redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res je sicer, da je kršenje pogodbenih obveznosti načeloma podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00026555
ZST-1 člen 6c, 34, 34/1.. ZPP člen 105a.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse - procesna predpostavka
Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse, določen v 1. odstavku 34. člena ZST-1, je procesni rok. Iz 105.a člena ZPP izhaja, da je plačilo takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavo pritožbe. Rok za izpolnitev procesne predpostavke je torej procesni rok.
ZDR-1 člen 114, 114/1, 118, 118/1.. ZUTD člen 140, 140/1, 140/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - davki in prispevki - reparacija - starejši delavec - sodna razveza - denarno povračilo - nadomestilo za čas brezposelnosti
Tožničine zaposlitvene možnosti niso dobre. Ob dejstvu, da je delavka pred upokojitvijo, še vedno brezposelna in da ni bila poslana še na noben razgovor k delodajalcu, po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti pa ji bo manjkalo le še nekaj mesecev do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni mogoče realno pričakovati, da bo v vmesnem času našla zaposlitev. Glede na tožničine slabe zaposlitvene možnosti in ostale kriterije, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, poleg teh pa tudi dejstvo, da je tožnica v tem delovnem sporu uveljavljala pravice iz delovnega razmerja le za tri mesece, vsekakor upravičujejo visoko denarno povračilo.
Tožnica utemeljeno navaja v pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo naložiti toženi stranki, naj akontacijo dohodnine in prispevke za obvezna socialna zavarovanja odvede oziroma obračuna od zneskov nadomestila plače, ne da bi jih zmanjšalo za zneske denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
subjektivna razširitev tožbe - privolitev novega toženca
Tožeča stranka je tožbo razširila na novo toženko v smislu določila prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), takšna razširitev pa je dopustna le, če nova toženka v to privoli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024160
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/2. ZPP člen 319, 319/1. ZFPPIPP člen 385, 385/1, 396.
izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - res iudicata - aktivna legitimacija upnika - priznanje terjatve v stečajnem postopku - dvakrat obravnavana terjatev - napaka - brezplačna pravna pomoč - prerekanje prijavljene terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov
Ker je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi drugega izvršilnega naslova, ni mogoče govoriti o pravnomočno razsojeni stvari oziroma o res iudicati.
Vsebine terjatve, ki je bila upnici v stečajnem postopku priznana in je v stečajnem postopku v izterjevani višini ostala nepoplačana, izvršilno sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete ne more presojati, saj je na izvršilni naslov vezano in ga mora le še izvršiti. Res je bila enaka terjatev v stečajnem postopku priznana tudi Republiki Sloveniji, vendar pa to še ne pomeni, da iz tega razloga upnica ni aktivno legitimirana in tega zneska ne more terjati od dolžnika. Če je prišlo do napake stečajnega upravitelja pri priznanju terjatve upnici, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje, bi bilo to treba sanirati v stečajnem postopku; v situaciji, ko je bila upničina terjatev v postopku osebnega stečaja neprerekana in priznana (in tudi že delno poplačana), pa je upnica pridobila izvršilni naslov za njeno izterjavo in ji pravnega varstva v izvršilnem postopku ni mogoče odreči.
odpoved najemne pogodbe - rok za odpravo kršitev - najemna pogodba za nedoločen čas - neplačilo najemnine - osebni stečaj
Glede na to, da tožnica pred vložitvijo zahtevka na odpoved najemne pogodbe toženca ni opozorila na kršitev in mu tudi ni določila načina in roka za odpravo navedene kršitve, kar je predpostavka za odpoved najemne pogodbe po 3. odstavku 15. člena Najemne pogodbe (enako določilo vsebuje tudi 3. odstavek 103. člena SZ-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo in v točki 20 obrazložilo, da tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ni utemeljen in posledično, ker najemna pogodba za nedoločen čas ni odpovedana, tudi ni utemeljen zahtevek na izselitev toženca iz predmetnega stanovanja, zato je sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
plačilo izvedenca - izdelovalec mnenja, ki ni sodni izvedenec
Pritožba nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške D. d.o.o. obračunati skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski predpis za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji.
ZIZ-UPB4 člen 38, 38/6. EZ-1 člen 478, 478/1. SPZ člen 8. Uredba o energetski infrastrukturi člen 3, 5. ZPP člen 214, 337, 337/1.
predmeti izvzeti iz izvršbe - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nečelo superficies solo cedit - transformatorska postaja - neprerekano dejstvo - pritožbene novote
V skladu z Uredbo o energetski infrastrukturi transformatorske postaje in energetski transormatorji predstavljajo energetsko infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energeij in ne (tudi) za njeno proizvodnjo (5. člen Uredbe). Glede na to pa so s prepovedjo izvršbe v okviru določbe prvega odstavka 478. člena EZ-1 v celoti zajete.
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Pri oceni invalidnosti je potrebno upoštevati svoj poklic, kot je opredeljen v 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2. Gre za delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Upoštevajo se torej delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in tudi vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica, ki jo je uvedel že prej veljavni ZPIZ-1, širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen.
Po 6. odstavku 63. člena ZPIZ-2 lahko zavarovanec, ki ni vključen v obvezno zavarovanje, zahteva, da za delo iz 3. odstavka tega člena šteje delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti. Tudi pri ugotavljanju invalidnosti po 6. odstavku 63. člena ZPIZ-2 je potrebno izhajati iz splošne definicije poklica, in razen dela, ki ga je zavarovanec opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti, upoštevati tudi dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Upoštevati je torej potrebno vsa dela, ki jih je zavarovanec opravljal.
ZPŠOIRSP člen 13. ZOR člen 200. ZDRS člen 40. SZ-1 člen 117.
enotna odškodnina za vse oblike negmotne škode - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - določitev imetnika stanovanjske pravice - pravočasna zahteva za odkup stanovanja - pretek primernega roka
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko tožnik vloge za pridobitev državljanstva v navedenem roku ni vložil, državljanstvo je pridobil šele v letu 2002, tožnik merilom, določenim v Ustavnem zakonu in ZDRS, ki bi ga v njegovih pravicah izenačili z državljani RS, ni zadostil. Navedeno pomeni, da tožnik do odškodnine, ker naj bi mu bil onemogočen nakup stanovanja po SZ, ni upravičen, saj izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva ni povezan s pravico odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji po SZ, ker te pravice ni pridobil.
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca. V premoženjskem delovnem sporu, kakršen je predmetni, ni predpisano pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(2), 272, 272/1, 272/1-2.
ločitvena pravica na zalogah - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje - nastanek terjatve - pridobitev ločitvene pravice - sočasnost
Pojem sočasnosti oziroma besedna zveza "terjatev, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje" se ne sme jemati v strogem jezikovnem pomenu. To bi bilo v nasprotju z običajnimi življenjskimi okoliščinami, poslovno prakso in namenom zakonodajalca. Zato je treba v vsakem posameznem primeru presojati, ali so bila vsa odločilna pravna dejanja upoštevajoč vse relevantne okoliščine opravljena v običajnih in primernih časovnih okvirih.
odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - materialno pravni ugovor - predobravnalni narok
Ugovor pravne narave je lahko sestavni del ugovora zoper obtožnico, ki ga je obdolženi B.V. vložil 27. 2. 2013, sodišče prve stopnje pa ga je že s sklepom I Ks 52458/2010 z dne 8. 10. 2013, kot neutemeljenega zavrnilo. Lahko pa je tudi sestavni del odgovora na obtožbo, vendar šele po predstavitvi obtožnice, ko se je torej glavna obravnava že začela (prvi odstavek 321. člena v zvezi z drugim odstavkom 322. člena ZKP).
Kdaj sta odredba za hišni preiskavo in odredba iz prvega odstavka 156. člena ZKP v zadostni meri obrazloženi, je dejansko vprašanje, odvisno od okoliščin posameznega primera.
Pritožnikova pripomba o identičnosti vsebine in obrazložitev, bržkone odredb za hišne preiskave, je sicer točna, vendar mora biti hkrati upoštevana nespremenjenost kaznivih dejanj, njihovih osumljencev in končno, da so bile hišne preiskave odrejene na različnih naslovih. V takšnem primeru kakšna posebna ali dodatna individualizacija, kolikor je sploh mogoča, ni potrebna.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 27.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - rok za podajo odpovedi
Za pravočasnost odpovedi ni pomemben datum vročitve odpovedi stranki, kateri se pogodba o zaposlitvi odpoveduje, ampak datum, ko je odpoved podana. Iz listin v spisu ne izhaja, da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi antidatirana, zato se šteje, da je toženka tožniku pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela dala pravočasno.